Splošno znano je, da javna kopališča večinoma niso samozadostna, in nič drugače ni pri soboškem mestnem kopališču, čeprav to občanov predvsem iz sentimentalnih razlogov verjetno pretirano ne gane. Stroški priprave in upravljanja murskosoboškega kopališča v povprečju znašajo dobrih 200 tisoč evrov na leto, lani pa so se po oceni upravljavca, družbe Komunala, v primerjavi z letom prej povečali za dobrih 15 odstotkov. Lani je Komunala s kopališčem in z gostinskim delom ustvarila dobrih 262 tisoč evrov prihodkov, a ob tem pridelala 73 tisoč evrov izgube. Preračunano pomeni, da je skupni strošek kopališča z gostinskim delom znašal okoli 335 tisoč evrov. Leto prej je bilo prihodkov sicer nekoliko manj, dobrih 258 tisoč evrov, a je bil primanjkljaj toliko manjši, saj je presežek odhodkov znašal 37 tisočakov. Kopališče obišče okoli 350 kopalcev na dan, lani jih je bilo v celotni kopalni sezoni slabih 29 tisoč, leto prej pa je soboško kopališče obiskalo rekordnih 34.535 kopalcev. Lahko bi dejali, da je to tudi zgornja meja, ki jo lahko doseže mestno kopališče.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Podražitev vstopnic ne bo pomagala
Letos se je kopališče odprlo 12. junija in glede na vremenske razmere ta hip verjetno v Komunali ni preveč optimizma, da bi lahko končno izplavali iz rdečih številk. In to kljub temu da so se vstopnice podražile za okoli 20 odstotkov in sedaj kopanje v murskosoboškem kopališču stane toliko kot v enem izmed dunajskih javnih kopališč, k temu pa je treba prišteti še strošek parkirnine, ki je posledica novega, zloglasnega režima parkiranja v soboški občini. Podražitev Komunali ni pomagala niti leta 2019, ko so cene vstopnic povišali za vrtoglavih 50 odstotkov – kopališče je obiskalo okoli 28 tisoč kopalcev, izguba pa je znašala 70 tisoč evrov. Do leta 2019 je mestna občina, lastnica kopališča, Komunali krila razliko sredstev do vseh upravičenih stroškov, ki so povezani z delovanjem nerentabilnega kopališča, od takrat pa mora Komunala izgubo iz dejavnosti kopališča sama pokrivati iz preostalih dejavnosti na trgu. Komunala kot javno podjetje, ki je v 100-odstotni lasti soboške občine, ima v zadnjem obdobju že tako ali tako likvidnostne težave zaradi čistilne naprave. Morda pa v bližnji prihodnosti ne bo več Komunala tista, nad katero bo viselo breme izgubarske storitve, saj soboška občina načrtuje, če gre verjeti letošnjim proračunskim dokumentom, izvedbo javnega naročila za upravljanje mestnega kopališča. Drugo vprašanje je, ali se bo našel zasebnik, ki bo v tem prepoznal poslovno priložnost, ali pa se bo na javno naročilo prijavilo zgolj javno podjetje, ki to storitev po pogodbi za svojo ustanoviteljico opravlja že sedaj. "V prihodnje se načrtuje izvedba javnega naročila, s katerim bi iskali upravljavca za več letno obdobje. Postopek bo začet po sprejemu proračuna, v začetku naslednjega leta," so nam potrdili v mestni upravi.
Zasebne prakse v bližini
V ljutomerski občini so prek javnega razpisa oddali upravljanje objektov športne infrastrukture v občinski lasti pretežno zasebni družbi Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer (KSP Ljutomer). Med športno infrastrukturo, za katero je odgovorna družba, je tudi ljutomersko letno kopališče, ljutomerska občina pa na mesec KSP Ljutomer za njegovo vzdrževanje in upravljanje nameni skoraj 12 tisočakov z davkom. Ob tem pripada upravljavcu še 30-odstotni delež pri ustvarjenih prihodkih od komercialne uporabe objektov, torej od pobranih vstopnin. Tudi v bližnji ormoški občini so izgubarsko javno kopališče prepustili zasebniku, a ta ni zdržal dolgo. Kot nam je dejal samostojni podjetnik Franc Škorjanec, ki je ormoško kopališče upravljal dve kopalni sezoni, v obdobju 2019 in 2020, je imel zagon in voljo, da bi poslovanje kopališča spravil na zeleno vejo, a za to preprosto ni bilo možnosti. Poleg vremena so mu jo zagodli covid in s tem povezani ukrepi.