(KOLUMNA) Beverly Hills

Še posebej je to v soboški občini vidno v naseljih z mešanim kanalizacijskim sistemom, torej v Murski Soboti in Černelavcih, katerih prebivalci so še posebej razjarjeni, ko morajo ob zalitih kleteh plačevati še tako imenovani davek na dež. Jasno je, da bo v prihodnosti sistematična ureditev kanalizacijskega sistema morala priti na prvo mesto politične agende katerega koli župana, čeprav gre za projekt, ki ga je težko uresničiti v enem mandatu. Vendar želim povedati nekaj drugega, kar je s kanalizacijo samo posredno povezano, gre za dogodek v našem naselju, a se moram najprej vrniti v čas pred tridesetimi leti.
Novo naselje v Černelavcih je bilo zgrajeno v osemdesetih letih kot nekakšno spalno naselje zahodnega tipa za Mursko Soboto. Takrat so se vanj preselile številne mlade družine, med njimi tudi naša, medtem ko je bilo naselje še v nastajanju. Spomnim se, kako smo si z novimi prijatelji iz ulice pri delavcih izposlovali vožnjo s tovornjaki, ki so odvažali odvečno zemljo zaradi gradnje vrstnih hiš v sosednjih ulicah. Ko so bile zgrajene tudi te, je prišlo še več mladih družin. Večina staršev je bila verjetno takrat mlajša, kot sem sam danes, ko pišem te vrstice in gledam svojega otroka, kako tam odrašča. Večeri na ulicah so bili živahni, skoraj ni minil dan, da ne bi igrali nogometa na zelenici sredi naselja, med sabo so se družili tudi starši.

V nizih večinoma tipskih hiš, v katerih je domovanje našlo kar nekaj uspešnih posameznikov, so lastniki vedno vestno urejali dvorišča pred njimi in kraju nadeli za tiste čase idilično podobo, zaradi česar so Sobočani naselje posmehljivo poimenovali soboški Beverly Hills, čeprav vzdevek nikoli ni izražal resničnega stanja ali narave tamkajšnjih prebivalcev.
Časi so minili, velika večina mladih se je odselila in si življenje ustvarila drugod, njihovi starši so ostareli, z omenjene zelenice so sčasoma izginili goli, vedno redkeje je bilo tam možno koga opaziti, dokler ni postala to, kar je danes – zanemarjena zaplata zemlje, ki jo uporabljajo kot stranišče za pse.

Tu spet nastopi omenjeni davek na dež, ki je eden od razlogov, da se malha javnega komunalnega podjetja debeli, dobiček se vrača v občinski proračun, občina pa bo del tega denarja namenila za postavitev otroških igrišč v vaseh v občini. Manjše igrišče se obeta tudi prej omenjeni zelenici, ki bi jo tako lahko vnovič oživili. Na prvi pogled odlična novica, končno bodo uredili zanemarjen del vasi in naraščaju v naselju omogočili preživljanje prostega časa neposredno ob domu. A glej ga zlomka, šestnajst krajanov, ki živijo v bližini načrtovanega igrišča, temu nasprotuje.

Razumem, da so nekateri upravičeno jezni na občino, ki v vseh letih od nastanka naselja ni ustrezno uredila vprašanja kanalizacije, kar ima tudi posledice za njihovo lastnino, in da so že utrujeni od dolgoletnega in neuslišanega opozarjanja na svoje težave, hkrati pa bi lahko sami razumeli, da s to potezo ne nastopajo proti občini, temveč svoj gnev zlivajo na sokrajane. S kakšno pravico želi zdaj peščica krajanov odločati, kaj bo ali ne bo stalo na zemljišču, ki je tako rekoč v lasti vseh. Menim, da so tokrat v svojih prizadevanjih na napačni strani. Do neke mere bi bilo razumljivo, če bi jih motil pristop občine pri izvedbi del v bližini njihovih domov in bi samo prosili za dodatna pojasnila o projektu, a to jim ni dovolj, nasprotniki igral so občini poslali dopis, v katerem celo predlagajo, da igrišče postavijo drugod, saj da bi to zanje pomenilo znižanje bivanjske kakovosti. Sprašujem se, kakšen človek moraš biti, da ti otroški smeh in veselje pomenita nižanje kakovosti življenja. Zadeva je še bolj nerazumljiva, saj so med podpisniki tudi tisti, katerih otroci so se nekoč sami podili po tej zelenici. Žalostno. Novo naselje je postalo staro.