vestnik

(KOLUMNA) Odpadkovna abeceda

Katja Sreš, Ekologi brez meja, 2. 4. 2024
Linkedin
Katja Sreš, Ekologi brez meja.
Aktualno

Na varovanje okolja moramo začeti gledati kot na egoistično dejanje. Če varujemo okolje, varujemo naše zdravje, nas same.

Ravno te dni mi je pod roke prišla raziskava o tem, da je plastična industrija desetletja vedela, da recikliranje ni dovolj, a zavajala javnost, da bo rešilo vse probleme. Najbrž boste pomislili, da to ni nič kaj spodbuden začetek besedila, ki naj bi promoviral ločevanje odpadkov. Naj bo to povabilo, da se prebijete do konca. 

Tako kot ne bodo pritrjeni zamaški na plastenkah in tetrapakih zmanjšali porabe plastike, je tudi recikliranje zgolj izhod v sili. Dokler vsak od nas v povprečju ustvari skoraj pol tone komunalnih odpadkov na leto, se moramo s tem pač soočiti. Ločevanje odpadkov je ključna odgovornost nas, posameznikov. Ne komunalnih podjetij, do katerih bi zmešani odpadki prišli hudo onesnaženi in neprimerni za reciklažo. Ne sortirnih naprav, ki do tega trenutka še niso sposobne opraviti dela bolje od nas ljudi. In ne nazadnje ni odgovornost proizvajalcev. Je pa odgovornost teh in odločevalcev, da poskrbijo za to, da bo na trgovskih policah manj zapakiranih izdelkov. Da uporabijo materiale, ki ne škodujejo okolju, jih je mogoče uporabiti večkrat in jih bomo potrošniki znali tudi pravilno odložiti. A k temu se še vrnemo.

Ločeno zbiranje odpadkov je osnova. Kot abeceda, ki se jo naučimo v šoli.

V Sloveniji trenutno delež ločeno zbranih odpadkov znaša 73,4 odstotka, kar nas uvršča v evropski vrh. Če bi posameznike delili po tem, kako so ozaveščeni oz. kako ravnajo z okoljem, bi jih lahko umestili v tri skupine po Gaussovi krivulji. Vedno bomo imeli skupino ljudi, ki jim je za okolje vseeno, odpadke odlagajo v naravo, ločevanja pa se že iz principa ne bodo lotili. Ker zakaj pa bi naredili nekaj dobrega za skupnost in okolje? Tudi na drugi strani krivulje imamo ekstreme, ki gredo v svojih okoljskih prizadevanjih občasno že nekoliko predaleč. Največ pa nas je tistih, ki sicer dobro mislimo, pa nam včasih samo zmanjka znanja in informacij. Zato smo Ekologi brez meja že pred leti pripravili spletni ločevalnik odpadkov, kjer lahko za vse slovenske občine preverite pravila za odlaganje odpadkov. 

Še pred naučeno osnovo, odpadkovno abecedo, je treba pridobiti prave vrednote. Take, da nam niti na misel ne pride, da bi povzročili namerno škodo našemu okolju, pa naj bo to odlaganje pralnega stroja v zakoten kotiček gozda ali odvržen ogorek iz avtomobila. Na varovanje okolja moramo začeti gledati kot na egoistično dejanje. Če varujemo okolje, varujemo naše zdravje, nas same. Zato je bistveno, da v naš zrak, zemljo in vodo ne vnašamo škodljivih snovi. 

Odgovor na vprašanje Kam z odpadkom bo najlažji, če jih v prvi vrsti sploh ne proizvedemo. Da se na kmetijo, tržnico ali v trgovino odpravimo z lastno embalažo. Da kupimo izdelke iz druge roke in jih popravimo, ko se pokvarijo. Za prve zero waste korake vas vabimo na portal za spodbujanje ponovne uporabe Manj je več. Če želimo, da bosta nakupovanje brez embalaže in ponovna uporaba resnično zaživela v praksi in bosta dostopna vsem, moramo to zahtevati od odločevalcev in proizvajalcev. A kdo nas bo jemal resno, če niti osnov nimamo, ne abecede ne vrednot, če je odlaganje odpadkov v okolje nekaj sprejemljivega, ločevanje pa za marsikoga znanstvena fantastika?

Četudi si mislimo, da so podnebne spremembe zarota, je res tako težko narediti nekaj dobrega in pametnega? Odložiti odpadke tja, kamor sodijo? Želim si, da bi bil odgovor vseh nas jasen ne. Pa to so zgolj vidni odpadki! Kaj pa tisti, ki jih ne zaznamo? Mikroplastika v naših telesih ali digitalni odpadki? Zadnjim se Ekologi brez meja posvečamo to pomlad v akciji Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Cilj najlažje čistilne akcije, za katero ne potrebujemo niti ločevalnih zabojnikov, je zbrisati čim več fotografij, sporočil in datotek, ki na naših napravah pijejo energijo – več kot je porabi celoten letalski promet na svetu. Zato vabljeni, da skupaj z nami odklikate digitalne odpadke. Zavedamo se, da z našo akcijo ne bomo rešili številnih okoljskih izzivov in njihovih posledic. Je pa to res enostaven korak in majhen košček v mozaiku, ki nas lahko navduši in motivira, da v svojih življenjih naredimo še kakšno bolj ambiciozno spremembo navad.

recikliranje ekologi-brez-meja
Kaj zdaj berejo drugi