Konec šole: Vidi se, da potrebujejo pomoč

Če bi se stres lahko meril, bi pri marsikaterem učencu ali dijaku dosegal visoke ali celo rekordne vrednosti. Nekateri stres lažje prenašajo, se pogumneje borijo z izzivi, drugi malo manj uspešno in imajo več težav, povezanih s stresom, glavobol, bolečine v trebuhu, nespečnost, razdražljivost in še kaj. Kako mladi dojemajo čas spraševanj in zaključevanja ocen, je odvisno od njihovih lastnih pričakovanj, pričakovanj staršev, okolice, tudi potrebe po dokazovanju in tekmovanju ter želje, da dosežejo take ocene in uspeh, da se jim bodo odprla želena vrata.

Strah me je in ne morem spati
"Zdaj je najbolj stresno v šoli, ker je veliko testov in spraševanja. Čez dan, ko se učim ali imam delo, mi ni tako hudo. Zvečer pa me postane strah, ko pomislim, ali sem se dovolj naučil in ali nam bo učitelj dal zelo težek test. Ko se učim, sem utrujen, zaspati pa ne morem. Zaradi tega zjutraj komaj vstanem. Ne vem, ali je to zanalašč, da nam učitelji dajejo teste drugega za drugim in nimamo vmes niti enega dneva."
Matic, 14 let

"Rada bi imela dobre ocene in dober uspeh. Velikokrat se učim zelo dolgo v noč. Učim se, čeprav si v poznih urah že težko kaj zapomnim. Velikokrat me zato na drugi dan boli glava in se slabo počutim. Podobno pozno hodijo spat tudi moje sošolke, ker vidim, da so še dolgo na telefonu. Saj si želim, da bi se učila sproti, ampak ne gre, saj je nalog in dela preprosto preveč. To je stresno obdobje in morda imajo odrasli in učitelji premalo razumevanja za nas."
Tina, 17 let

"Zame je v šoli postalo precej stresno, ko smo začeli dobivati ocene. Večkrat sem bruhala, bolel me je trebuh, neprestano sem bila bolna in v šoli sem pogosto manjkala. Zato sem morala obiskati zdravnika, ki me je poslal k psihologinji. Psihologinja me je naučila, kako obvladati stres. Meni ocenjevanje zdaj ne povzroča več stresa, mnogim mojim sošolkam in sošolcem pa zelo. Še vedno pa mi ni vseeno, ko se krivično ocenjuje in imajo nekateri privilegije."
Brina, 15 let

"Meni je najhuje zvečer, ko grem spat. Včasih sploh ne morem zaspati in premišljujem o šoli in testih. Čeprav se trudim misliti na lepe stvari, mi ne gre. V šoli nas je najbolj strah pred testi ali uro pred tem, ko dobimo teste nazaj. Mislim, da takrat nihče več ne posluša zbrano pouka, še posebno če mislimo, da smo slabo pisali. V odmorih se ne pogovarjamo, nekateri pa si kar nohte grizejo od strahu."
Vid, 14 let

Slovenski mladostniki vse bolj nezadovoljni s šolo

Odraščanje in mladost sta zahtevno in naporno obdobje samo po sebi, poleg odnosov z vrstniki in starši je šola eden ključnih dejavnikov v življenju. Otroci v šoli preživijo veliko časa, zato zaznamuje to obdobje. Pa radi hodijo v šolo? Večina bo odgovorila, da ne, pri čemer je tudi lanska raziskava Unicefa med slovenskimi osnovnošolci potrdila, da kar 76 odstotkov otrok v šolo ne hodi z največjim veseljem. Vprašanj in tem, povezanih s šolo, se loteva tudi mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki že vrsto let med 11-, 13- in 15-letniki po Evropi preučuje, kako jim je šola všeč, koliko jih obremenjuje, kako težko je delo za šolo in kako jo doživljajo, ter zbrane podatke primerja med državami.
V zadnjem desetletju raziskava HBSC kaže na porast nezadovoljstva s šolo med slovenskimi otroki. Še posebno mladostniki iz starostnih skupin 11 in 13 let so manj zadovoljni s šolo kot njihovi vrstniki iz drugih držav, trinajstletniki se celo uvrščajo med peterico najbolj nezadovoljnih s šolo na mednarodni ravni. Kar polovica naših mladostnikov je po oceni HBSC z delom za šolo obremenjena, najbolj obremenjeni pa se čutijo mladostniki iz starostne skupine 15 let. Počutijo se tudi bolj obremenjeni kot njihovi vrstniki po svetu, kar pri njih očitno povzroča stisko in stres. Zakaj doživljajo stres in imajo težave, povezane s stresom, ali zato, ker imajo več dela, ali svoje obveznosti le dojemajo kot obremenjujoče, je drugo vprašanje. S tem da tudi podatki mednarodnih raziskav PISA o kompetentnosti učencev kažejo, da slovenski otroci glede znanja dosegajo odlične rezultate.

Stres tema otroškega parlamenta

Stresa v šoli so se dotaknili tudi na zadnjem, 29.nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Šolski minister Jernej Pikalo je povedal, da statistični podatki ne kažejo na preobremenjenost otrok v slovenskih šolah, čeprav jo učenci in njihovi starši včasih čutijo. To je utemeljil tudi s tem, da spada Slovenija po obsegu rednega pouka v spodnjo tretjino primerljivih držav. Povedal pa je še, da se je treba naučiti odzivati na stres, vendar se strinja, da če ga je preveč, lahko povzroča psihične in fizične bolezni.
Med drugim so v knjižici Ko učenca stresa stres, ki je izšla pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), zapisali, da tudi pri otrocih in mladostnikih lahko stresne situacije trajajo dlje in so močne, še posebno v času, ko so obremenitve v šoli večje, ko se neuspehi ponavljajo in so tudi vse večje zahteve in pritiski. Veliko otrok je v nenehnem stresu, v stalni stresni reakciji, kar pomeni, da je njihovo telo stalno pripravljeno za boj in beg in do samodejne sprostitvene reakcije ne more priti. Negativen stres zmanjša učinkovitost in lahko vodi v različne bolezni.
Reakcije na stres se lahko razvijejo hitro ali kasneje po stresnem dogodku, kažejo pa se na različne načine, na telesnem, čustvenem, miselnem in vedenjskem področju. Ta področja so največkrat tako pri otrocih kot odraslih prepletena in različno izrazita.

»Ko zdravniški pregled in pogovor nista dovolj, da bi izključili resnejše bolezni, otroke napotimo v bolnišnico na nadaljnje preiskave. Čeprav običajno ne gre za resnejše zdravstvene težave, se vidi, da otroci resnično potrebujejo pomoč,« pravi pediatrinja Alenka Horvat.

Vidi se, da otroci potrebujejo pomoč

Tudi v ambulanti pediatrinje Alenke Horvat opažajo povečan obisk otrok in mladostnikov v zadnjih tednih pouka. »Od sredine aprila, maja in v začetku junija v ambulanto pride več otrok, ki tožijo o simptomih, ki bi lahko bili povezani s stresom, imajo glavobol, bolečine v trebuhu, vrtoglavice, slabosti, driske, bolečine v prsih in podobno. Ko zdravniški pregled in pogovor nista dovolj, da bi izključili resnejše bolezni ali zaplete, otroke napotimo tudi v bolnišnico na nadaljnje preiskave. Čeprav običajno ne gre za resnejše zdravstvene težave, se vidi, da otroci niso v redu in da resnično potrebujejo pomoč.«

V svoji večletni praksi Horvatova opaža, da se iz leta v leto povečuje število obiskov zaradi psihosomatskih težav pri otrocih. »Pa ne samo zaradi stresa v šoli, ki vedno je in bo neka obremenitev za otroka, vzrok je bolj v sodobnem načinu življenja.« Vse manj časa imamo drug za drugega, tudi starši za otroke, ne pogovarjamo se, ne poslušamo, poleg tega otroke spravljajo v stisko še odnosi med prijatelji, družabna omrežja in veliko drugega.
»Se je pa spremenil tudi odnos do tega, kako na težave, ki so povezane s stiskami otrok in stresom, gledajo starši. Take težave so običajno izraz trenutnih stisk, ne toliko resnih zdravstvenih težav. Včasih so morda kar razočarani, ko jim zdravniki ne diagnosticiramo kašne bolezni ali ne predpišemo zdravil.«
Najbolj izrazito se težave v tem obdobju pojavljajo pri srednješolcih, še posebno pred maturo. Se pa starostna meja niža in danes imajo zaradi stresa izrazitejše težave tudi osnovnošolci, še posebno tisti v višjih razredih. V prvem razredu sicer še ne, po 4. razredu pa se znajo težave že pojavljati. »Težko bi rekla,« doda Horvatova, »da so stres in težave, povezane s stresom, izrazitejše pri dekletih, saj je vedno več fantov perfekcionistov in stvari ne jemljejo tako zlahka. Morda dekleta bolj pazijo pri hrani in lahko zato prej oslabijo, tako da nekatere potrebujejo celo infuzijo.«

Med učenjem premor za sprehod

Stiske, povezane s šolo, so lahko izrazitejše, če imajo učenci naenkrat veliko obveznosti, če niso sproti delali in so se jim nabrali testi, vse to pa je treba opraviti v kratkem času. »Da bi uspeli vse postoriti, se dolgo v noč učijo, manj spijo, nimajo apetita in manj jejo, ne spijejo dovolj tekočine, potem pa lahko pride do slabosti in drugih težav. Več bi se morali tudi gibati in biti na svežem zraku. Med učenjem je dobro, da gredo na svež zrak ali na kratek sprehod, saj se s tem poveča zbranost in se lahko spet lažje učijo,« svetuje zdravnica.
Starši naj otrokom v teh dneh stojijo ob strani, jih pomirjajo in jim pomagajo iskati rešitve. »In naj jih dodatno ne obremenjujejo. Ko vidijo, da so v stiski, kar izražajo na različne načine, z glavoboli, slabostmi ali podobno, naj si vzamejo čas, se z njimi pogovarjajo, gredo na sprehod ali počnejo nekaj, kar jih sprošča. Zelo pomembna je vloga staršev, da otroke naučijo, kako naj se odzivajo na stresne situacije in rešujejo težave ter spoznajo, da življenje prinaša mnoge izzive, ki jih je treba znati reševati. Otrok ne moremo zavijati v vato in stvari reševati namesto njih, slej ko prej jih bodo morali reševati sami,« pove Horvatova.

Čas zadnjih in odločilnih ocen

Tudi Jasmina Čagran, ki v dnevnem centru za otroke in mladostnike Kekec v KCM Murska Sobota otrokom in mladim ponuja učno pomoč, pravi, da v dneh pred koncem pouka k njim prihaja še več otrok, ki se bolj vneto učijo in pripravljajo za šolo. Seveda je več stresa, kar tudi sami zaznavajo, pravi. »Zdaj je čas, ko pridobivajo zadnje ocene, ki odločilno vplivajo na učni uspeh, otroci so med oceno in zavedajo se, da si lahko ocene ali popravijo ali pokvarijo.«
Poleg učenja jim veliko časa vzamejo različni projekti, seminarske naloge in ustni nastopi, pri katerih potrebujejo pomoč in nasvete. »Lažje jim je, če del nalog naredijo v šoli. Ko se morajo lotiti sami, vidimo, da brez pomoči odraslih ne gre,« pravi Čagranova. Poleg tega je v teh toplejših dneh otroke težje spraviti k učenju in knjigi, zato jih skušajo spodbuditi, naj opravijo svoje obveznosti za šolo.

Mladostniki iz starostnih skupin 11 in 13 let so manj zadovoljni s šolo kot njihovi vrstniki iz drugih držav, trinajstletniki se uvrščajo celo med peterico najbolj nezadovoljnih s šolo na mednarodni ravni.

In kako ocena vpliva na otroka? »Tako, kot ga odrasli naučimo. Je pa tako, da če dobi slabo oceno ali slabšo, kot je mislil, še posebno če je vložil veliko dela in truda, je to velik stres za otroka. Razočarani so, izgubijo motivacijo in nimajo prave volje za delo. Slaba ocena ni spodbuda, da bodo naslednjič delali in se trudili še bolj. Jim pa lahko kakšna dobra ocena ali če učitelji prepoznajo njihova prizadevanja in jih nagradijo in pohvalijo, dvigne samozavest in jih spodbudi k delu.«
Tudi v Kekcu otroci večkrat potožijo, da jih boli trebuh, glava, so brezvoljni, še posebno pred zahtevnejšimi nalogami ali ocenjevanji. Ko opravijo dolžnosti in njihova napetost popusti, pa težave največkrat izginejo, pravi in doda, da se stresu ne moremo izogniti, lahko pa otroke naučimo, da se bodo znali spopasti z različnimi situacijami in stresom.