Obrtniki in mali podjetniki so spet v zelo težkem položaju. Niso si še prav opomogli od pomladne epidemije koronavirusa, že jih je prizadela nova. Najtežje je za storitvene dejavnosti, še posebej za tiste, za katere veljajo prepovedi in omejitve, s tem da se zaradi upočasnitve proizvodnje v industriji poslovno sodelovanje krči tudi pri tistih, ki delajo za gospodarske družbe.
Veliko psihosocialno tveganje
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
»Kljub vsemu v naši obrtno-podjetniški zbornici nismo povsem črnogledi. Zaupamo našim podjetnikom in obrtnikom in verjamemo, da se jim bo uspelo izvleči tudi iz te krize. Želimo pa si, da bi vlada ravnala preudarno in premislila, kaj je prioriteta, in temu primerno sprejela ukrepe. Prav tako si želimo, da bi lokalna skupnost začela razmišljati o tem, kaj pomenijo obrtniki v neki skupnosti,« je povedal Marjan Koren, predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Lendava, ki združuje obrtnike s celotnega območja lendavske upravne enote. Epidemija je marsikoga prizadela in ljudje, ki so se znašli v eksistenčni stiski, sami pri sebi težko najdejo novo spodbudo, opozarja Koren. Bolj kot kdaj prej potrebujejo strokovne nasvete in verodostojne informacije, pa tudi osebno oporo ali preprosto nekoga, ki jih je pripravljen poslušati. Veliko tega obrtnikom ponujajo strokovni delavci zbornice, spomni Koren. »Psihosocialna tveganja so pri malih podjetnikih in obrtnikih zelo pogosta. Hudo je, ko so prisiljeni zapreti obrat, ob tem pa družina živi samo od teh prihodkov, ali ko se uvede šolanje na daljavo, pa starši ne morejo zapustiti poslovalnice in biti doma z otroki, ali ko nimajo na primer računalnikov za vse otroke,« je povedal Koren.
Pomoč države mora biti hitra
V teh težkih časih si obrtniki želijo, da bi vlada sprejela ukrepe podobno kot spomladi, predvsem pa, da bi finančno pomoč države prejeli v najkrajšem možnem času. »Čas od objave odloka do tega, ko institucije to začno izvajati, je predolg,« opozarja Koren.
Prihranki, ki so jih obrtniki imeli, so skopneli že ob prvi epidemiji, zato bo brez hitre pomoči države marsikdo prisiljen zapreti dejavnost. Zmotno je namreč prepričanje nekaterih, da so, tako Koren, obrtniki bogataši zato, ker vozijo dobre avtomobile. To pač sodi k poslovnemu stilu obnašanja, v resnici pa je za tem pogosto finančni najem.
Lendavska obrtna zbornica je že v času prve epidemije pozvala lokalne skupnosti na območju, kjer deluje, da pomagajo obrtnikom, vendar so bili marsikje mnenja, da je treba upoštevati priporočila vlade. »Žalosti nas, da ni dobrega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Tudi glede občinskih razpisov za spodbujanje gospodarstva smo si želeli, da bi bili pogoji prilagojeni zdajšnjim razmeram in da bi obrtniki lažje prišli do tega denarja. Nelogično je na primer zahtevati, da se pomoč investira takoj, če pa je to v zdajšnji situaciji skoraj nemogoče. Lahko bi dopustili vsaj neki zamik. V zbornici tudi ne vemo, kdaj bodo razpisi objavljeni, ko pa so, nanje ne moremo več vplivati,« poudarja sogovornik.
Pred volitvami obljubljali
Spomnil je tudi na predvolilni čas, ko so županski kandidati obljubljali pomoč gospodarstvu in nova delovna mesta, nekateri pa še posebej omenjali prijazno okolje za mlade podjetnike, da ti ne bi odhajali drugam. Zdaj pa prispevka malega gospodarstva ne vidijo ne ob razpisih spodbud niti ob podeljevanju občinskih priznanj, ugotavlja Koren. »Mi vsako leto predlagamo uspešnega obrtnika oziroma podjetnika za občinsko priznanje, vendar spet niso med prejemniki. To nas žalosti,« poudari. Priznanje uspešnemu obrtniku ali malemu podjetniku bi bilo posredno priznanje lokalne skupnosti vsem, ki delajo v domačem okolju, hkrati pa tudi spodbuda mladim prevzemnikom obrti, da nekdo ceni njihov trud. »Občinska priznanja vidimo v smislu moralne podpore obrtnikom, tudi kot priložnost, da se primerjajo z drugimi in so prepoznavni v lokalni skupnosti,« je jasen Marjan Koren.
Najprej domači
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Lendava opozarja tudi na spregledanost domačih gostinskih ponudnikov, ko gre za dogodke, pomembne za promocijo kraja, ali ob sklepanju pogodb za izvedbo nekih del. Lendavska občina je pred kratkim izdala zelo lepo brošuro, v kateri so predstavljeni domači gostinski ponudniki in kulinarika, ko pa organizira neki dogodek, ponudbo prevzamejo gostinci od drugod, opozori sogovornik. Ne glede na tržno gospodarstvo in spoštovanje pravil javnega naročanja so v lendavskem obrtnem združenju prepričani, da bi lahko lokalne skupnosti z dogovarjanjem storile več za domače ponudnike. »Pa ne gre za to, da bi se zapirali v neke kroge, ampak vedno je bilo tako, da si moramo najprej pomagati sami, kajti če si mi ne bomo, nam ne bodo niti drugi,« je še poudaril Marjan Koren.