Kot so pojasnili za STA, so prispele pobude in pripombe po vsebini precej raznolike. Veliko se jih nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki niso vsebina zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti zakona, temveč jih ureja zakon o delovnih razmerjih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Pobude, ki se nanašajo na evidentiranje, pa izražajo stališča o tem, da spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa "ne bodo spremenile stanja zlorab, da je beleženje vsebin preobsežno, težko izvedljivo ipd.". Posredovana so bila sicer tudi nasprotna stališča, da bi se moralo denimo evidentiranje izvajati tudi za funkcionarje in ostale, ki jih področna zakonodaja izvzema.
Med prejetimi pobudami so po navedbah ministrstva tako takšne, ki spremembe razumejo kot nesmiselne in se zavzemajo za njihovo ukinitev, kot takšne, ki novosti pozdravljajo, ker da boljše ščitijo zaposlene.
Na ministrstvu za delo so ob tem ponovili, da bodo izvajanje novele na terenu aktivno spremljali tri mesece. "Prejete pobude in zaznane težave bomo preučili in nato glede na utemeljenost podanih pripomb ocenili potrebnost priprave sprememb," so dodali.
Evidence že od leta 2006
Spomnili so še, da mora delodajalec določene zadeve v evidenco o izrabi delovnega časa vpisovati že od leta 2006. Gre za podatke o številu ur; skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa ter opravljene ure v času nadurnega dela.
Prav tako je treba že od tedaj evidentirati neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila; neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila; neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestila plače, ter število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma v zvezi s katerimi je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.
Z novelo zakona o evidentiranju delovnega časa pa je treba dodatno beležiti čas prihoda in odhoda delavca z dela; izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom; opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo) ter opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času.
Na novo je predviden še tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
Največ kršitev v gradbeništvu
"Ne drži, da gre za hude administrativne obremenitve," so prepričani na ministrstvu. "Ti podatki so pravice delavcev, ki že vseskozi izhajajo iz delovne zakonodaje, beleženje teh podatkov pa je možno že z enostavnimi pripomočki, ki so na voljo tudi na spletu. Za delodajalce, ki imajo zgledno urejeno vodenje evidenc delovnega časa, tako večjih sprememb pravzaprav ni," so podčrtali.
Po njihovih besedah tudi ne drži torej, da števila opravljenih ur delodajalcem doslej ni bilo treba beležiti. "Tisti, ki tega niso počeli, so kršili zakonodajo," so navedli. Inšpektorat RS za delo je prav na tem področju odkrival veliko kršitev, v povprečju od 400 do 800 letno. "Poudarjamo, da gre samo za ugotovljene kršitve," so pristavili.
Največ kršitev je bilo sicer zaznanih na področju gradbeništva, "kjer so delodajalci pogosto pavšalno beležili, da so delavci delali od 8. do 16. ure. Kršitev pa pogosto ni bilo mogoče dokazati, ker je šlo za neverodostojne listine".
Na ministrstvu vztrajajo, da skušajo z novelo, ki je bila usklajena med socialnimi partnerji, zagotoviti ustrezno beleženje delovnega časa, posledično pa poskrbeti za delavce, da bodo ustrezno plačani za nadure, dodatke za nedeljsko, praznično delo, da bodo lahko izrabljali odmor med delovnim časom in da bodo deležni ustreznega dnevnega in tedenskega počitka.
Završalo v gospodarstvu in delu politike
Spremembe na področju evidentiranja so v uporabi od 20. novembra, tik pred tem pa je v gospodarstvu in delu politike završalo, češ da so neživljenjske in da le dodatno obremenjujejo gospodarstvo. Poslanci SDS so zato takrat v DZ vložili predlog novele, ki črta vse vladne spremembe, ki so ga poslanci minuli teden zavrnili. Tik po zavrnitvi so predlog v postopek posredovali še enkrat, ker "še vedno verjamejo, da sedanja vlada zna in zmore bolje".