Sprehodimo se skozi kronologijo priprave in sprejemanja spornega zakona, ki je tik pred uveljavitvijo povzročil precej drame in razburjenja v javnosti. Prvoten zakon o evidencah delovnega časa je v veljavi že od leta 2006, po dolgoletnih opozorilih inšpektorata za delo, da so potrebne spremembe za bolj učinkovit nadzor in sankcioniranje delodajalcev, pa se je prenove zakona lotila že ministrica za delo Ksenija Klampfer v času vlade Marjana Šarca. Proces je nadaljeval Janez Cigler Kralj v mandatu prejšnje vlade Janeza Janše, dokončal pa ga je, spodbujen po aferi Marinblu, aktualni minister za delo Luka Mesec, ki je zakon uskladil s socialnimi partnerji. Novela zakona je bila spomladi z glasovi koalicijskih poslancev in obeh poslancev narodnih skupnosti potrjena v državnem zboru. Veljati je začela v ponedeljek, 20. novembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nasipi ob reki Muri še pred letom 2026? Tako pravi Alenka Bratušek
Ministrica Alenka Bratušek, kljub temu da trasa še ni povsem usklajena, postregla s spodbudnim odgovorom poslancu Jožefu Horvatu.
Čeprav je treba poudariti, da vodenje evidenc oziroma štempljanje, kot temu pravimo pogovorno, ni novost, sprememba zakona nalaga strožje in podrobnejše vodenje evidenc delovnega časa. Od natančnejšega beleženja prihodov in odhodov z dela, kar pomeni, da pavšalnih od osmih do štirih popoldne več ne pride v poštev, do koriščenja odmorov, opravljenih ur v posebnih pogojih dela in opravljenih ur v neenakomerno ali začasno prerazporejenem delovnem času. Delodajalec mora evidence voditi na dnevni ravni, delavcem omogočiti tedenski vpogled vanje in jih obveščati na mesečni ravni. Evidentiranje po novem velja tako za redno zaposlene kakor tudi za študente ali zunanje sodelavce, ki delajo na podlagi podjemne ali druge pogodbe. Podvrženi so mu tudi vodilni kadri v podjetju. Samostojni podjetniki brez zaposlenih so izvzeti, enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) pa morajo imeti v pogodbi o zaposlitvi določbo, da si delo razporejajo same, sicer evidentiranje velja tudi zanje.
Iz obveznega vodenja evidenc pa so na podlagi drugih zakonov izvzeti državni in občinski funkcionarji, sodniki, tožilci in profesorji, kar je po mnenju nekaterih ustavno sporno z vidika enakosti pred zakonom. Med največjimi spremembami sta tudi trajna hramba evidenc na sedežu delodajalca in elektronsko vodenje evidenc. To je sicer obvezno le za kršilce, čeprav v praksi ročno vodenje tolikšnih evidenc za večje število zaposlenih verjetno ni ravno priročno. Ni presenečenje, da si roke najbolj manejo ravno izdelovalci naprav za registriranje in ponudniki programske opreme. Kljub temu da je gospodarski minister Matjaž Han nekaj dni pred njegovo uveljavitvijo zakon označil za neživljenjskega in neizvedljivega, je pristojni minister Luka Mesec zamaknil le akcijo nadzora inšpektorata za delo. Globe za delodajalce, ki ne bodo ustrezno vodili evidenc, so namreč drakonske in znašajo vse do 20 tisoč evrov. Inšpektorat sedaj v trimesečnem poskusnem obdobju opravlja le svetovalno vlogo, v tem času pa bo ministrstvo zbiralo predloge in pripombe za morebitne zakonske spremembe.
V 669 nadzorih le pet kršitev
Na območju Pomurja je v poslovni register vpisanih čez 9000 subjektov, okoli četrtina jih ima zaposlene osebe in tako zanje veljajo novosti na področju evidentiranja. V murskosoboški območni enoti inšpektorata za delo je zaposlenih le sedem inšpektorjev, vključno z vodjo območne enote, ki tako opravljajo nadzor nad več tisoč delodajalci. Lani so pomurski inšpektorji opravili skupno 669 inšpekcijskih nadzorov in pri tem ugotovili pet kršitev na področju evidenc dela in socialne varnosti. Izrekli so dve globi. Kot ugotavljajo na inšpektoratu, kjer spremembe zakona o evidencah zaradi učinkovitejšega nadzora podpirajo, marsikateri delodajalec vodi evidence tako, da so v celoti ustrezne in v skladu z zakonom, čeprav delavci v določenih obdobjih v določenih dejavnostih delajo več kot osem ur na dan, in to tudi brez dnevnega ali celo tedenskega počitka. To po navedbah inšpektorata zlasti velja za gradbišča, kjer evidence delovnega časa redko izkazujejo realno stanje opravljenih ur. »Brez sodelovanja delavcev v dokaznih postopkih je ugotavljanje, ali so predložene evidence izraz resničnega stanja, največkrat oteženo,« so še izpostavili na inšpektoratu za naš časopis.
Po navedbah poslanca Tineta Novaka je zakon ključen za zagotavljanje pravičnih plačil delavcev za njihovo delo in čas. »Razumemo skrbi delodajalcev glede dodatnih administrativnih bremen, a kljub temu verjamemo, da so te spremembe nujne za zagotavljanje poštenih in transparentnih delovnih pogojev v Sloveniji,« poudarja poslanec Gibanja Svoboda, ki spominja na zavezo, da bo zakon spremenjen, če se bo izkazal za neživljenjskega. Damijan Zrim iz vrst Socialnih demokratov popravljanja zakona ne omenja kot možnost, ampak kot nekaj, kar se bo zagotovo zgodilo. »Tisti, ki meni, da bo zaradi evidentiranja delavec bolj zaščiten, se moti,« je jasen Zrim, ki sicer poudarja, da v stranki namen in cilje zakona podpirajo. »Delavce je treba zaščititi, smo pa opozarjali, da je zakon neživljenjski in neizvedljiv ter je ob implementaciji že povzročil veliko birokratskega bremena,« je poudaril pomurski poslanec.
Da imajo pomurska podjetja težave s pripravo evidenc in z razumevanjem novele zakona, priznava tudi Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ). To zlasti velja za panoge, ki niso strogo vezane na eno lokacijo dela ali imajo fleksibilni delovni čas in uporabljajo različne oblike dela. Takšne so denimo gradbeništvo, gostinstvo in zavarovalništvo. Po prepričanju PGZ je že veljavni zakon dajal podlago za korektno evidentiranje in sankcioniranje kršiteljev, ta hip pa preprosto ni pravi trenutek za nalaganje dodatnega nepotrebnega birokratskega in finančnega bremena podjetjem. »Po nekaj dneh se že kaže, da zakona na nekaterih področjih ni mogoče izvajati v praksi in ga bo treba nujno spremeniti, saj se že čaka na potrebne dodatne usmeritve in obrazložitve strokovnih služb pristojnega ministrstva,« opozarja prvi mož PGZ.