Naj spomnimo, da je občina lani v sodelovanju z ljubljanskima Biotehniško fakulteto in Fakulteto za arhitekturo pripravila projekt Vizija prostorskega razvoja Moravskih Toplic z vključevanjem javnosti. Študenti 3. letnika Oddelka za krajinsko arhitekturo so se tokrat pod mentorstvom Darje Matjašec in Nejcem Florjancem osredotočili le na ureditev Kranjčeve ulice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Kot je uvodoma poudarila Matjašeceva, gredo mesto dandanes v to, da se na urbanističnem nivoju ukvarjajo z ozelenjevanjem. »To počnejo z zelenimi površinami, ki imajo več funkcij. Drevesa z velikimi krošnjami imajo veliko absorpcijsko spodobnost. V mestih z veliko drevesi ne prihaja do poplav in težav z meteornimi vodami,« je dejala in dodala, da ugotovitve kažejo, da odraslo drevo z veliko krošnjo letno absorbira 25 tisoč kvadratnih metrov vode. Slednja tako ne pronica v kanalizacijski sistem, drevesa pa imajo tudi funkcijo ohlajanja prostora. Pet skupin študentov se pri svojem delu ni obremenjevalo z lastniškimi strukturami ali drugimi ovirami, ampak so si prosto zastavili svojo vizijo ureditve središča kraja. Vse skupine so si po besedah Matjašeceve za vhod v kraj, tako z zahodne kot vzhodne smeri, omislile dolg drevored. Kranjčeva ulica pa nato v osrednjem delu v večini predlogov preide v skupni prostor oziroma tako imenovan »shared space«, kjer imajo pešci prednost pred kolesarji in avtomobili. Posledično s tem se tudi potovalna hitrost znižuje na maksimalno 30 kilometrov na uro. Približek takega skupnega prostora je ljubljanska Slovenska ulica. A zaenkrat obstoječa slovenska zakonodaja izvajanja takih prostorov še ne omogoča, je pa v fazi priprava prestrukturiranja.
Središče s stojnicami in dogodki
Večina skupin je občino na svojih predlogih premaknilo v središče kraja, saj so to po njihovem mnenju mestotvorne vsebine, zaradi katerih ljudje prihajajo v kraj. Ena od skupin je denimo predlagala večjo površino zasajenih vrtnic, kar bi bilo za turistični kraj zelo primerno. Ker gre pa tudi za turistično destinacijo s termalno vodo, so si v središču tudi omislili vodo v različnih oblikah, od fontan, vodometov. Obenem so rešitve ureditve središča umeščale v ta prostor tudi tržne dejavnosti, kot so postavitev stojnic na osrednji del, poleg tega pa mora središče tudi omogočati izvedbo prireditev.
Župan Alojz Glavač je na srečanju z zainteresirano javnostjo znova poudaril, da gre trenutno le za predloge, bodo pa na občini vsekakor iskali dolgoročno ustrezne rešitve za ureditev kraja. Vendar morajo vsi iskati skupni cilj. Tako lokalno prebivalstvo, gostje oziroma turisti ter občina. Kot je ocenil, so Moravske Toplice namreč ob tem, da so turistični kraj, tudi tipična panonska vas, kjer se prebivalstvo ukvarja tudi s kmetijstom. Zato pri iskanju rešitev ne gre zanemariti dejstva, da se skozi kraj vozijo kmetijski stroji, prav tako ne lastniških struktur in postopkov umeščanja v prostor.
Več v četrtkovem Vestniku.
