Za vsako noč, ki jo gost prespi v eni od nastanitev pri nas, mora plačati turistično takso, ki pripada občini, kjer se nahaja izbrana nastanitev njegovega dopusta. Po spremembi zakonodaje leta 2019 višina turistične takse znaša največ 2,50 evra, uvedena pa je bila še promocijska taksa, ki znaša četrtino turistične takse in pripada Slovenski turistični organizaciji. To pomeni, da najvišja taksa, ki jo gost plača za vsako prespano noč, znaša 3,125 evra. Le peščici pomurskih občin predstavlja prihodek od turistične takse pomemben finančni vir, pri tem pa pričakovano izstopa Občina Moravske Toplice, v kateri je na letni ravni ustvarjenih daleč največ prenočitev in podobno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Vpliv na konkurenčnost
V prihodnje pa si očitno tudi ostale pomurske občine obetajo večji priliv od turistične takse, saj so na julijski seji Sveta pomurske razvojne regije (Svet regije) v Gornjih Slavečih soglašali s predlogom radenskega župana Romana Leljaka, da bi vseh 27 pomurskih občin zaračunavalo enotno turistično takso, in sicer v polni višini skupaj z deležem promocijske takse 2,50 evra. Za precej pomurskih občin to ne pomeni prav veliko, nekatere namreč še danes nimajo sprejetih občinskih odlokov o turistični taksi in je tako niti ne pobirajo, za turistično naravnane občine pa 25-odstotno povišanje takse ni zanemarljivo. Ob nadpovprečni turistični sezoni bi denimo v moravskotopliško občinsko blagajno lahko priteklo tudi do okoli 200 tisoč več sredstev na leto. To pa še posebej v času draginje in povišanih stroškov, nad katerimi tarnajo občine, pride še kako prav. O tem pa očitno nihče ni nič vprašal turističnih ponudnikov, ki takso v imenu in za račun občine zaračunavajo svojim gostom. Metod Grah, lastnik Term Vivat, je nepresenetljivo kritičen do predlaganega zvišanja, saj bi to po njegovi oceni negativno vplivalo na konkurenčnost pomurskega turizma. »Župani si domišljajo, da so oni tisti, ki so zaslužni za turistično takso, a občine so pravzaprav zgolj privesek v tej turistični verigi,« je oster pomurski hotelir, ki opozarja tudi, da turistična taksa ne sme biti namenjena krpanju občinskih blagajn. V družbi Sava Turizem, ki upravlja z destinacijama Terme 3000 in Zdravilišče Radenci, pravijo, da niso seznanjeni s pogovori o zvišanju turistične takse v občinah Moravske Toplice in Radenci, a menijo, da mora večji del turistične takse iti nazaj v lokalno okolje za razvoj destinacije. »Z dvigom se strinjam, še bolj pa se mi zdi pomembno, da poenotimo turistično takso znotraj regije,« meni Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze in puconski župan glede predlaganega zvišanja takse v Pomurju. Magister turizma ob tem poudarja, da mora biti taksa namensko porabljena, saj lahko le tako pozitivno vpliva na razvoj turizma in turistične infrastrukture. Eden od pogosto slišanih očitkov je namreč, da občine prihodek od takse potrošijo za vse drugo, le za turizem ne, na kar opozarja tudi Grah. Glede vpliva na konkurenčnost pa Kamenšek meni, da ta ne bo negativen, saj taksa poleg tega, da ne bremeni ponudnikov, praviloma niti ni del cene.
Leljak predlog že dal na mizo
V radenski občini so po julijskem dogovoru na Goričkem pohiteli. Že na naslednji seji občinskega sveta, ki bo v četrtek, 17. avgusta bodo namreč obravnavali dvig turistične takse na 1,6o evra, čemur bo sledil tudi dvig promocijske takse in bo tako skupna višina znašala dogovorjenih 2,50 evra. Sprememba bi nastopila z naslednjim letom. Po oceni občinske uprave bodo na račun 25-odstotnega dviga za toliko tudi povečali prihodke iz tega naslova. Lani so pobrali za dobrih 156 tisoč evrov turistične takse.
Znani izzivi ob manjšem povpraševanju
Kljub nameravanemu zvišanju turistične takse je kolač zbrane turistične takse na koncu dneva odvisen zgolj od turističnega obiska. Ta trenutno ni slab, a padca turističnega povpraševanja ne gre zanikati. Po besedah Uroša Kamenška ne bomo dosegli ravni predkoronskega leta 2019, ko smo v regiji zabeležili več kot milijon prenočitev. Zaostanek za rekordnim letom bo po Kamenškovi oceni okoli 10- do 15-odstoten, a bodo turistični ponudniki ta primanjkljaj lahko pokrili z višjimi prodajnimi cenami, čeprav se po drugi strani soočajo tudi z višjimi stroški. Metod Grah pravi, da v Termah Vivat beležijo zasedenost na ravni leta 2019, z lanskim letom pa številk ne gre primerjati, saj so bili do konca junija še v veljavi turistični boni, ki so močno vplivali na domače povpraševanje. Letos se je tako menjala struktura gostov – približno 60 odstotkov je tujcev. Tudi uradne številke turističnega obiska potrjujejo upad obiska v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani kakor tudi z bolj primerljivim »predkoronskim« in »predbonskim« letom 2019. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so v Pomurju turisti ustvarili slabih 416 tisoč prenočitev, v istem obdobju lani dobrih 436 tisoč, v prvem polletju leta 2019 pa je bilo v regiji zabeleženih že več kot 494 tisoč prenočitev. Minule katastrofalne poplave pa bodo zagotovo tudi terjale davek na turističnem povpraševanju, sploh na strani domačih gostov. V Savi Turizmu trdijo, da je letošnja zasedenost dobra, ponekod celo boljša kot lani, ravno tako pa se povečuje delež tujih gostov. Tako kot celotno gospodarstvo v Sloveniji in po celem svetu pa se v podržavljeni turistični skupini že nekaj časa soočajo s problematiko pridobivanja turističnega in gostinskega kadra, z višjimi stroški energije in osnovnih surovin. V Savi Turizmu, kjer je delež tujih zaposlenih 10-odstoten, večina tujih delavcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, poudarjajo, da bi pri reševanju kadrovske problematike najbolj pomagalo skrajšanje birokratskih postopkov pri pridobivanju delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev. Na dolgotrajnost postopkov opozarja tudi Metod Grah, ki ocenjuje, da se je po epidemiji kadrovski bazen nekdanje Jugoslavije že izpraznil, zato se bo treba spogledovati tudi po turističnih delavcih s Filipinov in drugih azijskih držav.
Taksa doma in po svetu
In kakšna je taksa v drugih turistično pomembnih občinah? Ob spremembi zakonodaje leta 2019 so se samo tri občine odločile, da bodo zaračunavale najvišjo možno takso, 3,13 evra, in sicer občine Ljubljana, Bled in Kidričevo. V Ljubljani na leto naberejo skoraj štiri milijone evrov iz naslova turistične takse, na Bledu okoli 1,5 milijona evrov, v Kidričevem pa ta prihodek znaša približno 1500 evrov na letni ravni. Na maksimalnih 3,13 evra je takso letos zvišala tudi mariborska občina, na Ptuju, v Brežicah in v Kranjski Gori pa ta znaša 2,50 evra. Tolikšna je višina turistične takse tudi na Primorskem, v občinah Piran, Ankaran, Izola in po novem še v Kopru, kjer jo bodo v tej višini začeli zaračunavati z letom 2024. Pri naših sosedih so prakse različne. Madžari takso zaračunavajo zgolj v prestolnici, Budimpešti, kjer morajo gostje plačati dodatek v višini štirih odstotkov cene vsake nočitve. V Avstriji je od območja do območja različno, saj na Dunaju predstavlja taksa 3,2-odstotni pribitek k ceni nastanitve in je v nasprotju s slovensko prakso že vključena v ceno, v Gradcu pa denimo znaša 2,50 evra na dan. V Italiji, eni od najbolj turistično obleganih držav na svetu, ravno ta hip dviguje prah zvišanje turistične takse v Rimu, ki se bo za počitniške apartmaje zvišala na šest evrov na noč, za klasične hotele z dvema zvezdicama na pet evrov, za luksuzne hotele pa na 10 evrov. Višina takse se namreč spreminja, saj gre ravno tako za samostojno odločitev lokalnih skupnosti in je odvisna tudi od tipa nastanitev.