Celotno javnost, ne le vernikov Rimskokatoliške cerkve, je pred dobrim tednom dni presenetila novica o premestitvi Petra Štumpfa v koprsko škofijo. Zgodilo se je skoraj natanko 15 let po tem, ko je bil imenovan za murskosoboškega škofa. Šlo je za skrbno varovano skrivnost, za katero je pred njeno objavo vedela le peščica v škofovem krogu.
Štumpf je bil šele drugi škof v kratki zgodovini murskosoboške škofije, ki jo je leta 2006 ustanovil tedanji papež Benedikt XVI., a je v njej gotovo pustil največji pečat. Je markantna in karizmatična osebnost ter eden bolj prepoznavnih duhovnih voditeljev v Sloveniji. Pogosto vzbuja pozornost javnosti z neposrednimi izjavami, brez dlake na jeziku, sprva je to počel celo na družbenem omrežju facebook. Od tam se je kasneje umaknil, ko je ugotovil, da nekateri portali vsako njegovo objavo izrabljajo za nabiranje klikov in ustvarjanje senzacij.
Njegova odločnost in spremembe, ki jih je uvedel v škofiji, so pogosto dvigovale prah. Med najbolj odmevnimi odločitvami je bila ukinitev birmanskih botrov, kar je po njegovih besedah izhajalo iz želje po poglobitvi osebne odgovornosti birmancev. Očitajo mu tudi odhod patrov minoritov iz Turnišča, čeprav je v lanskem intervjuju za Vestnik jasno pojasnil, da postopek ni bil v njegovih rokah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nasilja nad ženskami vse več. Eno žrtev je partner po carskem rezu brcnil v trebuh, drugi je zlomil nos.
Enaintrideset žensk je v zadnjih petih letih umrlo v Sloveniji, ker jim je življenje vzel moški, s katerim so bile v zvezi, od tega dve v Pomurju. Grozljivo število, za katerim so tragične zgodbe ljudi, vseh starosti in stanov.
Precej pozornosti javnosti je požela tudi zgodba starejše vernice, ki naj bi zalezovala murskosoboškega župnika. Ni skrivnost, da je imel Štumpf med lokalno duhovščino in laiki precej nasprotnikov, ki so po mnenju nekaterih tudi pripomogli k njegovi premestitvi. Cerkev ravno tako ni imuna na centralistične težnje, zato ni malo takih, ki menijo, da soboška škofija sploh ni potrebna, čeprav njen obstoj ob premestitvi Štumpfa naj ne bi bil pod vprašajem. Vidno je bilo, da ima Štumpf podporo in posluh tako apostolskega nuncija v Sloveniji Jeana-Marieja Speicha kot papeža Frančiška, ki je bil julija letos na obisku ravno nedaleč od Kopra, v Trstu.
Logična izbira
Tako bi lahko dejali, da premestitev v Koper ni kazen, čeprav verjetno tudi ne gre za nagrado. Za selitev v koprsko škofijo, kjer bo nasledil Jurija Bizjaka, ki je moral v skladu s cerkvenim pravom odstopiti zaradi starosti, je bil Štumpf po svoje logična izbira. Ima izkušnje z delom v dvojezičnem okolju, ravno tako obvlada italijanski jezik.
Štumpf, ki bo postal četrti koprski škof po obnovitvi škofije leta 1977, se bo tako na Primorskem srečeval s podobnimi izzivi, kot se je že na domačem terenu. In tudi s splošnimi izzivi, s katerimi se spopada Katoliška cerkev v Sloveniji in v celotni zahodni družbi. Od upada podeljenih zakramentov in pomanjkanja duhovnikov do drugih posledic sekularizacije družbe, ki režejo v pore delovanja Cerkve.
»Vse pride in enkrat mine ter odhaja v preteklost in tako večnost,« ob koncu 15-letnega obdobja škofovske službe v Pomurju pravi Štumpf, ki poudarja, da murskosoboška škofija ostaja v njegovem srcu tudi v Kopru, kamor bo po naročilu papeža Frančiška odšel s 1. februarjem. »Odgovorov na to papeževo odločitev nimam in jih tudi nimam namena iskati. Papeževa volja je zame Kristusova volja,« je jasen cerkveni dostojanstvenik, doma iz beltinske župnije. Za prihodnost murskosoboške škofije se, kot poudarja, ne boji. »Kako pa bo naprej? Zelo dobro bo. Prišel bo novi škof, ki bo še bolj podmazal kolesje soboške škofije. Že sedaj prosim molitev zanj, kakor tudi zase, da bi zmogla dobro opraviti novo poslanstvo, ki naju čaka,« pove Štumpf in poziva k enotnosti vse prebivalce ob reki Muri. »Držite skupaj vsi – verni in neverni, Slovenci in Madžari, Hrvati in Romi. V tem je vaš obstoj, napredek in prihodnost,« sporoča.
Zahvala Novaku in Grabarju
V svoji izjavi, ki jo je podal za naš medij, se zahvaljuje za dobro sodelovanje tudi evangeličanskemu škofu Leonu Novaku in predstojniku binkoštne cerkvene skupnosti Danielu Grabarju, s katerima je ne nazadnje obudil ekumenski sprehod po Murski Soboti. Murskosoboško škofijo zapušča, kot nazorno pove, v takšnem stanju, v kakršno so jo izoblikovala dejanja vseh, to so dobra in slaba.
»Vsak bo hitro našel odgovor pri sebi,« je poveden odhajajoči škof, ki se v svoji izjavi neposredno dotakne tudi vseh kritik, ki jih je bil deležen. »Škof iz tujine mi je pred kratkim dejal: 'Škof je priča, ki ne odstopa od resnice, tudi če bi ga zato pribili na križ. Pri tem moli, trpi in je potrpežljiv.' Tega pri meni ni bilo malo, tudi sedaj, ko me ne nehajo poniževati po forumih in drugih omrežjih. Na meni se je močno izpolnila Jezusova napoved: Ni brez časti prerok, razen v domačem kraju in v svoji hiši. Naj bo vse shranjeno v srcu Boga za končno sodbo. Sporočilo adventa nas spodbuja, naj bomo na to sodbo pripravljeni, ker ne vemo ne dneva ne ure. Takrat bo pri vsakem vse razkrito – dobro in slabo. Plačilo bo po meri ljubezni, resnice in pravičnosti,« preroško napove ob izreku blagoslova in lepih želj v božičnem času.
Do februarske umestitve Štumpf ostaja v Murski Soboti in kot administrator vodi tekoče posle, takrat pa se bo škofovski sedež izpraznil in ga bo treba zapolniti.
Kako bo potekal ves ta postopek, je za Vestnik pojasnil Sebastijan Valentan, doktor kanonskopravnih znanosti, sodnik pri metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavec Inštituta za kanonskopravne vede pri katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. »Če ne bo do 1. februarja imenovan nov škof, bo zbor svetovalcev izvolil škofijskega upravitelja. Izvoliti ga mora v osmih dneh. Kandidat za škofijskega upravitelja mora biti star vsaj 35 let in po značaju razsoden. Duhovnik, ki bo izvoljen za škofijskega upravitelja, bo vodil škofijo oziroma bo imel pastoralno skrb za škofijo tako dolgo, dokler ne bo novi škof, ki ga bo imenoval papež, vzel škofije v kanonično posest,« pojasnjuje Valentan in dodaja, da postopek izvolitve škofijskega upravitelja poteka po natančnih določilih kanonskega prava.
Tudi leto ali več
Če ta določila uporabimo na soboškem primeru, bo moral najstarejši duhovnik, ki je član zbora svetovalcev, dan po umestitvi Štumpfa v koprsko škofijo sklicati vse člane zbora svetovalcev in jih povabiti k volitvam. Za upravitelja je izvoljen kandidat, ki bo zbral večino glasov. Valentan opozarja, da se lahko zgodi tudi, da že v tej fazi zadeve v svoje roke vzame Sveti sedež in imenuje apostolskega upravitelja. Običajno, kot dodaja strokovnjak, se za apostolskega upravitelja imenuje eden od škofov v cerkveni pokrajini, redkeje duhovnik.
Ključna razlika je torej ta, da je škofijski upravitelj izvoljen znotraj škofije in ima omejena pooblastila zgolj za vodenje tekočih zadev, apostolskega upravitelja pa imenuje Sveti sedež in ima večja pooblastila, saj je praviloma imenovan zaradi posebnih okoliščin ali potreb. Sam postopek izbire novega škofa je prednostno zaupan nunciju, pri čemer ima zadnjo besedo seveda papež.
Dokler nov škof ne bo izbran, bo Škofija Murska Sobota imela upravitelja, kar lahko traja tudi dlje časa. Tudi leto ali več, še pravi Valentan.
Kuhar, Kučko, Lažeta ...
Doktor kanonskopravnih znanosti Sebastijan Valentan za Vestnik še pojasnjuje, da ni nič nenavadnega, da hkrati s premestitvijo Petra Štumpfa ni bil imenovan nov murskosoboški škof, saj je praks več. Obstaja namreč varovalka v obliki škofa pomočnika, ki lahko takoj prevzame vodstvo škofije, a tega v murskosoboški škofiji ni, je pa, kot poudarja Valentan, vsak škof dolžan na tri leta Svetemu sedežu sporočati imena duhovnikov, ki so po njegovem mnenju vredni in sposobni za škofovsko službo.
To pomeni, da ima Sveti sedež vedno seznam duhovnikov, ki so možni kandidati za škofovstvo. Kdo bi lahko bil na tem seznamu oziroma vsaj kandidat za upravitelja? Če špekuliramo, je imena moč iskati pri dosedanjih Štumpfovih zaveznikih znotraj škofije. Mednje brez dvoma sodijo stolni župnik Goran Kuhar, beltinski župnik Boris Kučko, Andrej Lažeta, župnik v Bogojini in v Martjancih, ter kančevski župnik Milan Kvas.