Pokrajinsko in študijsko knjižnico (PiŠK) Murska Sobota obiskujem že od mladih nog in lahko povem, da je bila pomemben del mojega otroštva, saj sem tam – to je bilo še v času, ko je domovala na dveh lokacijah, v soboškem gradu in Hartnerjevi vili – našla številne zanimive knjige, izposojala sem si kasete in kasneje tudi zgoščenke, ki so mi odpirale številna obzorja in bogatile besedni zaklad. Upam si reči, da je to, širjenje obzorij in skrb za jezik, tudi eno od poslanstev knjižnic na splošno. Gradivo sem si redno izposojala tudi na bibliobusu, ki ga v mislih vedno povezujem z dvema legendarnima knjižničarjema, enim malo bolj resnega pogleda in drugim vedno nasmejanim. Prijetni spomini. Kasneje, v času srednje šole, je knjižnica postala tudi moj prostor učenja, v času študija pa sem tukaj našla marsikatero študijsko gradivo in si s tem prihranila pot v Ljubljano, če sem bila ravno doma.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V pokrajinski knjižnici so na pomoč poklicali izterjevalce
Direktorici Klaudiji Šek Škafar med drugim očitajo, da kakovost storitev pada in da odhajajo najboljši kadri.
PiŠK na prvi pogled še danes opravlja svoje poslanstvo, knjižničarji še zmeraj prijazno pomagajo, dogodkov ne manjka. Če pa se človek malo bolj poglobi v delovanje knjižnice, lahko ugotovi, da se tam že leta kopičijo težave. Leta 2022 smo v našem mediji poročali, da PiŠK ostaja le še bleda senca tega, kar naj bi bila, na kar so nas takrat opozorili tudi uporabniki knjižnice. Ni skrivnost, da že ves čas direktorovanja aktualne direktorice prihaja do kadrovskih razprtij, iz knjižnice odhajajo najboljši kadri, spletna stran je že nekaj časa v razsulu. Prejšnje leto je obstal bibliobus, saj denarja za novega knjižnica očitno nima, knjižno gradivo sedaj razvažajo s kombijem. K takšnemu stanju gotovo pripomore tudi dejstvo, da je direktorica knjižnice že dobro leto bolniško odsotna, njen namestnik pa … »ni pristojen za dajanje izjav medijem o poslovanju knjižnice«, smo denimo lahko med drugim brali v članku o težavah bibliobusa.
Nekaj vrstic višje sem omenila širjenje obzorij in skrb za jezik. Ne naključno. Nova opozorila uporabnikov knjižnice namreč kažejo na nove razsežnosti stanja v tej ustanovi. Morda gre za malomarnost. Morda pa gre za neko agendo. In zakaj tisti od znotraj (in tudi tisti višje) gledajo stran? Nem tudom (*ne vem). Ampak o tem več kmalu.