Kako slepim in slabovidnim približati doživljanje znamenitosti nekega kraja, je bilo vprašanje, s katerim so se ukvarjale Vanda Radović Marinković, Jasmina Hebar in Kornelija Jaklovič Činč. Pri tem je nastala tipanka Rdeči dežnik, vodnik po mestu Lendava, ki želi s pomočjo tipanja in branja v braillovi pisavi slepim približati to, kar vidijo drugi. Najprej sta se projekta lotili Vanda in Jasmina, potem se jima je pridružila še Kornelija, nastal pa je ob mentorstvu Aksinije Kermauner, specialne in rehabilitacijske pedagoginje ter pisateljice s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se posveča metodikam dela s slepimi in slabovidnimi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(RAZKRIVAMO) Zapis na spletu o napadu na šole po naših podatkih napisal Prekmurec
Policisti so očitno na sledi storilcu, ki je z domnevno grožnjo na spletu, da se bo na eni od slovenskih šol 10. aprila zgodil strelski napad, sprožil preplah. Povzročil je namreč paniko med mnogimi starši, ki tisti dan otrok sploh niso spustili v šolo.
Tipanka ima osem vsebinskih ploščic, ki so spravljene v lični zabojnik, namenjena pa je slepim in slabovidnim otrokom in odraslim, ki želijo bolje spoznati Lendavo in njeno bližnjo okolico. Na prvi strani vsake ploščice je tipna slika znamenitosti, na zadnji strani pa zapis v slovenščini in brajici. Podobe znamenitosti so narejene iz das mase in prilepljene na slikarsko platno, kar omogoča tipanje, ne da bi se kakšen delček prehitro odlomil ali okrušil. »Za boljšo preglednost je zabojnik razdeljen na dva prekata, tako da vsako ploščico z znamenitostjo, potem ko jo spoznaš, odložiš v drug prekat,« so povedale avtorice, kako vodnik uporabljati.
Za turistični vodnik so izbrale nekaj turističnih znamenitosti in biserov kulturne dediščine Lendave in okolice, med drugim stolp Vinarium, cerkev Svete trojice z mumijo Hadika, cerkev svete Katarine, sinagogo, knjižnico, gledališko dvorano in še drugo. Po mestu nas vodi rdeč dežnik, ki nadomešča belo palico, in nas nagovori, naj se zanj primemo in prepustimo popotovanju. »Dežnik smo izbrale namenoma,« pove Jasmina, »ker je bila v tem mestu nekoč znamenita dežnikarna.«
Zanimiv tudi za druge
Pri izvedbi so se povezale z Društvom slepih in slabovidnih Murska Sobota, besedilo pa jim je v brajico pretipkal Ivan Bojnec, ki je eden redkih, ki to še obvladajo. Ugotovile so tudi, da je vedno več takih, ki pisave za slepe več ne obvladajo, ampak raje uporabljajo zvočne medije. Zato razmišljajo, da bi dodale še QR-kodo, s čimer bi bilo mogoče tipati in hkrati poslušati zgodbo, ki spremlja posamezno ploščico. Tipanko Rdeči dežnik bodo pustile na sedežu društva tudi zato, ker v Mursko Soboto prihajajo slepi in slabovidni iz celotnega Pomurja, mnogi tudi z lendavskega konca.
Veliko je oseb, za marsikoga so tudi sami lahko nevidni, ki se srečujejo s slepoto ali slabovidnostjo in jih to omejuje pri doživljanju česa lepega, novega. Projekti, knjige ali kakšni drugi pripomočki, najsi za tipanje ali zvočni, ki jim omogočajo doživljanje sveta, pa so redki. Da bi nastalo čim več praktičnih uporabnih in koristnih pripomočkov za slepe in slabovidne, si že vrsto let prizadeva Aksinija Kermauner. »Tipanka Rdeči dežnik je fantastična, saj nam lepo pokaže, kako lahko turistične in kulturne znamenitosti spoznavajo slepi in slabovidni. Take projekte bi bilo treba nadaljevati, jih ustvariti čim več in jih postaviti na dosegljiva mesta.«
Rdeči dežnik je lahko zanimiv tudi za druge, ob tem pa lahko govorimo še o inkluziji, saj tudi otroci, ki vidijo, radi tipajo stvari in se jih dotikajo. »Pogosto se zapoveduje, ne se dotikati ali ne prijemati. Po drugi strani pa je poanta ravno v tem, da se stvari dotikamo in s tem vzbujamo senzorne dražljaje. Najbolj dojemamo z gledanjem, žal pa smo vse druge čute omejili,« še strne misli Kermaunerjeva in zaželi, da bi jih lahko čim več doživelo mesto Lendava z rdečim dežnikom.