»Živali niso odporne na vročino, zato so bolj nagnjene k boleznim, zmanjša se tudi reprodukcija,« pojasnjuje strokovnjak za prašičerejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota Branko Belec, ki pove, da je v tem letnem času problematična tudi hrana, predvsem zaradi mikotoksinov. »Gre za sekundarne produkte, ki jih proizvajajo plesni, največ jih je v osnovni hrani-pšenici, koruzi, ječmenu. Tega je več v obdobju, ko je več padavin, saj so posledično spravila pridelkov kasnejša.« Pri prašičih je oteževalna okoliščina tudi dejstvo, da nimajo znojnih žlez. V hlevih centra za merjasce pri KGZ imajo urejeno hlajenje s pomočjo vodne meglice. »Nekateri rejci imajo urejene izpuste, drugi živali polivajo kar s cevmi. V poletnem času predstavlja vročina veliko težavo, podnevi je potrebno hleve zapirati, ponoči odpirati, živalim se je potrebno poleti bolj posvetiti.« Belec še pove, da so skoraj vsako leto kmetom na voljo tudi razpisi kmetijskega ministrstva za posodabljanje kmetijskih objektov, kjer lahko pridobijo tudi sredstva za vzpostavitev hlajenja v hlevih.

Nataša Juhnov

Le redki sposobni investirati

Na vročinski val se je pripravil tudi Dušan Fister, sicer predsednik Prekmurskega prašičerejskega društva: »V hlevih smo naredili klimo, zato je v njih sedaj 25 stopinj Celzija, sicer bi bilo več kot 33 stopinj Celzija.« Klima po njegovih besedah ne vpliva negativno na živali, saj je tok mrzlega zraka usmerjen vstran od njih.« Številni rejci si hlevov niso uspeli ustrezno urediti tudi zaradi splošnega slabega stanja na trgu. »Odkupna cena še vedno pada, za kilogram svinjskega mesa dobimo 1,46 evra. Prašičerejci se mučimo že deset let, država nam včasih nakloni manjšo pomoč, nam ostane bolj malo, s moramo s tem preživeti. Nekaj posameznikov si nas je bilo samo sposobnih urediti klime ali pršenje v hlevih, da lahko malo ublažimo to vročino.« Težave so tudi pri govedu. »Lahko pride do vročinskih kapi, mastitisa, prav tako se zmanjša količina zaužite krme, posledično je mleko bolj vodeno. V tem času je potrebno zato pri prehrani živali povečati količino mineralno-vitaminskih dodatkov,« pravi Janez Lebar, strokovnjak za govedorejo in drobnico pri KGZ, ki še pove, da so vročinske razmere vedno večja težava tudi zaradi odnosa do živali, ki je bil nekoč v regiji drugačen. »Recimo gospodarica je na kmetiji poleti običajno šla po hlevu in krave z mokro krpo obrisala po hrbtu, da jim je olajšala bivanje. Prav tako je bilo včasih okoli hlevov posajeno visoko drevje, zaradi katerega je bil hlev v senci, v njem pa so bile posledično nižje temperature.«