Kresnikovega nagrajenca bodo razglasili na kresno noč 23. junija na ljubljanskem Rožniku, napetost pa se do tedaj stopnjuje s polfinalnim in finalnim izborom najbolj prepričljivih romanov, ki so na Slovenskem izšli z letnico 2017.
Letos so izbirali med rekordnim številom izvirnih del, saj jih je bilo kar 172. Med petimi finalisti sta spet dva Pomurca, Štefan Kardoš z romanom Vse moje Amerike in Vlado Žabot z delom Sveti boj, poleg njiju pa še Drago Jančar z romanom In ljubezen tudi, Florjan Lipuš z romanom Gramoz ter Sarival Sosič s prvencem Starec in jaz.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
V knjigi Vse moje Amerike Štefan Kardoš razkriva družinsko zgodbo, zgodbo svojega deda, ki je bil eden od mnogih Prekmurcev, ki so odšli s trebuhom za kruhom v Ameriko, deloma pa je to osebna zgodba avtorja. »Kolikor se je dalo, sem skušal slediti dedovi poti, hkrati pa je to literarna zgodba, za katero upam, da bo povedala še kaj več,« meni avtor. Ni pa to edina zgodba v tem romanu, vzporedna je zgodba njegovega vnuka, ki ima avtobiografske poteze, skozi pisanje, razmišljanje in brskanje po dokumentih je avtor razreševal tudi svoje poglede in razmišljanja, tudi o Amerikah in obljubljeni deželi.
Z romanom Sveti boj pisatelj Vlado Žabot sklene svojo trilogijo, ki jo je začel pred petimi tisočletji v romanu Ljudstvo lunja, nadaljeval z epsko pesnitvijo Sveta poroka in zaokrožil v današnjem času z zadnjim romanom.V zgodbe vključuje tudi mite, mitologijo, arhetipe, o katerih pravi, da ti niso le za zabavo ali za plašenje otrok, ampak se z njimi vzpostavljajo razlage sveta, tvorijo skupek zgodb, ki določajo življenje rodov vse do današnjih dnih, pa čeprav jih vedno niti ne prepoznamo, kar je škoda, saj ravno prek njih vidimo globoko v človečnost.
Kresnika so Jančar, Kardoš in Žabot že dobili, poleg tega pa so bili, prav tako kot Lipuš, ne le enkrat, ampak celo večkrat nominirani za to nagrado v minulih letih. Časnik Delo jo podeljuje že 28. leto zapored, zamislil pa si jo je Vlado Žabot. Lani je kresnika prejel Goran Vojnović za roman Figa.
