Za vladno koalicijo je politično buren teden, še predvsem pa to velja za največjo vladno stranko Gibanje Svoboda. Za to je poskrbel kar sam premier Robert Golob, ko je z izjavami v oddaji Preverjeno stopil nazaj pri napovedanih reformah in pri tem ostro kritiziral finančno ministrstvo zaradi komuniciranja davčne reforme. Golob je s tem sprožil domino efekt, s čimer se je vzpostavil dvom v homogenost celotne vlade. Žrtveno jagnje je bil na koncu (zdaj že nekdanji) državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, a odprla so se številna vprašanja o morebitni rekonstrukciji vlade in celo razbitju rekordno velike poslanske skupine Svoboda, ki šteje 41 poslancev. Omenjajo se prestopi h kolegom iz koalicije, Socialnim demokratom (SD), ki zaradi svoje politične nemoči v koaliciji, ne skrivajo nezadovoljstva in so "staknili glave" ter aktivirali celo nekdanjega glavnega tajnika stranke Dejana Levaniča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Obletnica Kluba prekmurskih študentov bo izvedena v okrnjeni obliki
Klub prekmurskih študentov je zaradi tehničnih zapletov odpovedal glasbeni del slovesnosti ob 90-letnici delovanja.
PREBERITE ŠE:
Leto reform: Kaj na predstavljene rešitve pravijo pomurski poslanci?
Tudi v pomurskih odborih Socialnih demokratov narašča nezadovoljstvo
V pričakovanju zakonskih predlogov
Za komentar na dogajanje smo povprašali pomurske poslance iz vrst Svobode - Saro Žibrat, Vero Granfol, Darka Krajnca in Tineta Novaka. Odhod državnega sekretarja, kar naj bi sicer po neuradnih informacijah v poslanski skupini obžalovali, saj so do Božiča gojili veliko spoštovanje, veljal pa je tudi za velikega davčnega strokovnjaka, pomurski poslanci iz Svobode ne želijo komentirati in pravijo le, da je to bila njegova osebna odločitev. Glede načrtovanih reform zatrjujejo, da pri delu v državnem zboru sledijo začrtanim časovnicam in pričakujejo zakonske predloge na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ki jo je potrebno urediti do konca leta. Javna predstavitev zakonskih predlogov na področju zdravstva, ki je bila napovedana za minuli petek je bila sicer nenadno odpovedana, završalo pa naj bi med zdravstvenim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom, ki je zelo zagrozil z odstopom, in predsednikom strateškega sveta za zdravstvo Erikom Brecljem. Po intervenciji predsednika vlade je prišlo do pomiritve, največ polemik pa naj bi bilo povezanih s predvidenimi spremembami upravljanja zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZS).
Eden izmed zakonov v okviru zdravstvene reforme, katerega predlog smo pridobili v uredništvo, je zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki med drugim predvideva vzpostavitev centralnega zdravstvenega informacijskega sistema, kamor bi morali zdravstveno dokumentacijo posredovati vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, vzdrževalo in razvijalo sistem pa bi novo javno podjetje. Od okoli 80 zbirk podatkov bi jih bilo še samo šest krovnih, kamor bi bilo mogoče umestiti vso potrebno zdravstveno dokumentacijo in druge podatke, vlogo kartice zdravstvenega zavarovanja pa bi prevzela biometrična osebna izkaznica, ki jo je na ta način moč uporabiti sicer že od danes naprej.
Zavrnili govorice o možnih prestopih in o rekonstrukciji vlade
"Leto smo začeli z analizami stanja, saj brez pravih podatkov ne moremo sprejemati pravih odločitev. Žal je realnost v naši državi takšna, da ministrstva pogosto nimajo dostopa do ključnih podatkov. Že vrsto let zamujamo z digitalizacijo, ki bi olajšala vodenje resorjev," poudarjajo pomurski poslanci iz vrst Svobode, ki so sicer nazadnje za naš medij potrdili, da "nobena reforma ne bo mogoča brez ustrezne davčne politike". Ta še vedno, kljub izjavam premierja, po njihovem mnenju ostaja prioritetna. "Davčna politika ne more biti na stranskem tiru nobene vlade. Za nas je ključno le to, da jo ljudje razumejo, da vedo, zakaj so spremembe nujne in kaj jim bodo prinesle, ter da vzpostavijo pravičen sistem," pojasnjujejo in zatrjujejo, da v poslanski skupini Svobode ostajajo povezani in enotni, čeprav se v medijskem prostoru poskuša ustvariti drugačen vtis. Ravno tako uživa Golob enako trdno podporo, kakor jo je pred volitvami. "Vedeli smo, da pot ne bo lahka, zato nas poskusi razdorov ne presenečajo. Poslansko skupino SD pa moramo razočarati, saj se bo morala zadovoljiti s pravljičnim številom 7," so nekoliko zbodli koalicijske kolege, ki morda pričakujejo, da bodo na račun Svobode okrepili lastno poslansko skupino.
Glede morebitne rekonstrukcije vlade, predvsem naj bi bili na udaru ministri iz kvote Svobode, pa poslanci poudarjajo, da ravno njihova ministrstva nosijo večino najzahtevnejših reform. "V tridesetih letih se je nabralo veliko anomalij, ki jih čez noč ne gre rešiti in idealnih poti zagotovo ni. Za nas je pomembno, da ministri pripravljajo vsebinsko dobre zakonske rešitve, ki jih usklajujemo med resorji in s koalicijskimi partnerji. Normalno je, da nimamo vedno enakih stališč," ocenjujejo in ob nekaterih kritikah, predvsem iz SD, glede sodelovanje z opozicijsko Novo Slovenijo, pojasnjujejo, da z NSi sodelujejo le pri pripravi ustavnih sprememb, za katere je potrebna dvotretjinska večina. "Govorice o rekonstrukciji vlade imajo podoben izvor kot govorice o prestopih," pa so odločno zavrnili vse glasnejše navedbe o spremembah v vladi, ki naj bi bile na vidiku.
