Premierno jo bodo uprizorili 1. februarja v dvorani vaškega doma na Gornji Bistrici in s tem počastili tudi slovenski kulturni praznik. Tudi to besedilo je nastalo na pobudo članov društva, pravi Vučko, zgodba pa pripoveduje o bistriški družini Faflek ter dogodivščinah mamce Kate, ki se odloči za obisk svojih otrok v Ameriki.
Vučko je napisal besedilo tudi za komedijo Liseni kaput, ki jo je društvo na oder postavilo pred dobrimi tremi leti in z njo gostovalo v več krajih, pred tem pa še besedila za najmanj šest iger Kulturnega društva Ferda Godine. »Takrat sem bil bolj zapisovalec zgodb, ki so jih pripovedovali starejši člani, ki jih zdaj več ni,« je povedal Vučko.
Zdomstvo pustilo pečat
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Odgovornim velja poziv, da prevetrijo tekmovalna pravila
Tradicionalni lokalni obračuni na nogometnih zelenicah morajo ostati, saj gre za dediščino, ki zaznamuje dogajanje tako v Prlekiji kot v Prekmurju.
Pri vseh se je do danes ohranila rdeča nit, prikaz življenja bistriške družine. Nekoč so pripovedovali o veseli bistriški družini in tudi predstave začeli s pesmijo Vesela je tista družina, zdaj pa avtor postavlja v ospredje vprašanje zdomstva in izseljenstva. Čeprav so vsa besedila, ki jih je napisal Vučko, duhovita in zabavna, je težil k temu, da ima zgodba neko globlje sporočilo, in kot pravi, je po odzivih sodeč to prepoznalo tudi veliko gledalcev. Pri komediji Liseni kaput je prihajalo v ospredje zdomstvo, ki je močno zaznamovalo številne bistriške družine in pustilo pečat v številnih drugih krajih v Prekmurju, novo besedilo pa se dotika izseljenstva. »Po nekem naključju sem živel z babico in dedkom ter bil zato z njunim pripovedovanjem veliko bližje času izseljenstva kot nekdo, ki je živel z mlajšo generacijo. Imel pa sem tudi to srečo, da je bil moj dedek zelo hudomušen in je ob večerih rad pripovedoval. Tudi nekateri sorodniki so živeli v Kanadi in vse to je ostalo v meni ter spodbudilo razmišljanja,« pravi sogovornik.
V novi komediji govori o potovanju Faflekove babice, mamce, v Ameriko na obisk k svojim otrokom. Vsaka taka pot nekoga iz vasi je vzbujala veliko zanimanja, še bolj pa vrnitev in pripoved o tem, kar so videli in doživeli v Ameriki. Kajti zdomci, ki so redko prihajali na obisk v domači kraj, so tuji svet in življenje v njem prikazovali tako, kot so sami hoteli. S potovanj k sorodnikom v tujini pa je marsikdo domov prinesel tudi kakšno tujo besedo. »Na obisk k otrokom v Kanadi je šla tudi naša soseda, in ko se je vrnila, je prišla tudi k nam pripovedovat, kako je bilo, in da nam izroči pismo naših sorodnikov. Ko se je poslavljala, je dejala: Bojk, Naci pa Matilda! Tako je namreč bilo ime mojima dedku in babici. Ženska pa je v resnici želela povedati bye. Iz tega spomina je nastal naslov zdajšnje komedije Bojk Amerika,« je povedal Vučko. Večina dogodkov v zgodbi je torej resničnih, še poudari, resničnih pa je bilo tudi precej likov, ki nastopajo v igri.
Prvič dlje od Murske Sobote
Zgodba se vrača v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, pripoveduje pa o Faflekovi Kati, ki ima v Ameriki sedem otrok, in ti jo povabijo na obisk. Prva težava je že sama misel na potovanje, saj mamca v življenju ni bila dlje od Murske Sobote. Zgodba se zapleta tudi zaradi darov, ki so jih sovaščani prinašali, da jih Kata vzame s sabo za njihove sorodnike, in ko skoraj povsem izprazni kovček s stvarmi, ki jih je sama hotela vzeti s sabo, da naredi prostor za te darove, se po nesreči v njem razlijeta še steklenici z žganjem in bučnim oljem. Ob teh pripravah pa se odvija tudi odnos med mamco in dedekom, saj je bila tudi pri tej hiši tako kot marsikje mamca glava družine. Kata se je srečno vrnila domov, kjer so vsi pričakovali, da jim bo nekaj prinesla, tudi nekaj dolarjev župniku za domačo cerkev, toda …
»Vem, da delo nima neke visoke umetniške vrednosti, je pa prispevek k temu, da se ohrani spomin na neke dogodke in življenje v preteklosti. Posebna težnja pa mi je bila, da ohranimo nekatere besede, za katere opažam, da se vse manj uporabljajo ali nekateri več ne razumejo njihovega pomena. Že posamezniki v zdajšnji ekipi, ki pripravlja igro, in to je skupina šestnajstih ljudi, ne poznajo pomena nekaterih besed,« pove Vučko. Zato je k vabilu, ki so ga že pripravili za prvo predstavo, dodal tudi krajši seznam manj znanih bistriških besed z razlago pomena. Ugotavlja namreč, da je pomen nekaterih sicer poznanih prekmurskih besed lahko različen. »Razmišljal sem že tudi o tem, da bi vsa ta besedila zbral ter jih pripravil za objavo, vendar imam pomisleke prav zaradi tega, kako to zapisati v prekmurščini. Pisanja v prekmurščini je namreč zelo zahtevno. Če pa bi zgodbo napisal v knjižnem jeziku, bi izgubila vso barvitost,« še pove Vučko.
Komedija Bojk Amerika traja dve uri, odvija pa se v treh dejanjih.