Ljutomersko podjetje Panorganix posluje od leta 2011, zadnjih devet let se posebej posveča pridelavi zelene solate. Njihove izkušnje s pridelavo solate so dobre, pravi direktor prodaje Niko Miholič. V tehnološko ustreznih rastlinjakih jo je mogoče pridelovati vse leto, kar sicer prinaša stroške ogrevanja v hladnejših mesecih, predvsem pa je za tako proizvodnjo treba imeti veliko izkušenj in znanja. A to je bilo mogoče pridobiti samo v procesu pridelave, poudari direktor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Investiranje je še najlažje«
»Potrebovali smo nekaj let, da smo se naučili pridelovati solato ter dosegati optimalno kakovost. Morda se bo slišalo čudno, ampak od vsega v procesu vzpostavljanja proizvodnje je investiranje še najlažje,« je v luči vlaganj v nove rastlinjake za namen pridelave solate poudaril Miholič. Kot je znano, sta v Prekmurju to pred kratkim napovedali kar dve podjetji. Zaradi zelo nizke samooskrbe s solato v Sloveniji bi bila povečana domača ponudba dobrodošla in zato nove naložbe tudi sam podpira.
Podjetje Panorganix se je na slovenskem trgu najprej uveljavilo s pridelavo česna, kar so zdaj prepustili kooperantom, ob solati in zeliščih pa so kupcem poznani še po ekološki pridelavi borovnic, ki poteka na dvanajstih hektarjih. Prav zagon pridelave solate je bil zanje zelo zahteven, saj so morali za dosego optimalnega procesa v vseh letnih časih del opreme zamenjati ali dokupiti novo. Prodajalci sistemov kupcu ne razkrijejo vedno vsega, pravi direktor prodaje, prav tako obstajajo velike razlike med tem, ali se pridelava odvija na primer na Nizozemskem ali v Grčiji, pa čeprav v enakem rastlinjaku.
Ljutomersko podjetje ponudbe za sodelovanje pri projektu družbe Skrinja BB v Žitkovcih doslej ni prejelo, ne za strokovno pomoč pri zagonu pridelave solate, niti da bi del rastlinjakov vzeli v najem. Ali bi bilo to zanje poslovno sploh zanimivo, Miholič v tem trenutku težko presodi. Vsekakor bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da bi najemnik sodeloval že pri načrtovanju tega, s kakšno tehnološko opremo naj se opremi rastlinjak glede na to, katero zelenjavo namerava v njem gojiti.
Strateška partnerstva ključna za širitev
Skupino Panorganix, ob matičnem podjetju s sedežem v Ljutomeru, sestavljajo še podjetja v Avstriji, Romuniji in Nemčiji. V Cmureku stoji rastlinjak v velikosti enega hektarja, kjer pridelujejo zelenjavo za avstrijski trg, enako velik je še v Aradu v Romuniji s proizvodnjo za tamkajšnji trg. Za postavitev rastlinjaka blizu Berlina v Nemčiji v velikosti treh hektarjev še pridobivajo gradbeno dovoljenje, prav tako je aktualna napovedana postavitev rastlinjaka v Savdski Arabiji, kjer je Panorganix našel družbenika.
Ob naložbi v rastlinjak v Romuniji so v zadnjih dveh letih investirali še v dva nova v Ljutomeru, ki merita prvi 1,5 in drugi en hektar. Skupaj imajo tako v Ljutomeru skoraj pet hektarjev rastlinjakov opremljenih z visoko tehnologijo.
Pospešene naložbe v letih 2022 in 2023 so lani povzročile izgubo, prav tako je slabši poslovni izid krojil visok strošek električne energije. Ob znižanju cene energije in povečani prodaji letos načrtujejo na ravni celotne skupine povečanje prometa in prihodke v višini od 6,5 do 7 milijonov evrov. To pa je poldrugi milijon več, kot so ti znašali lani. Napovedi občutne rasti prihodkov v tem letu se po polletnem poslovanju že potrjujejo.
Ob tem Miholič omeni še korekten poslovni odnos, ki ga imajo s trgovci. Po njihovih izkušnjah domačih pridelovalcev zelenjave ne odklanjajo, čeprav imajo na dosegu roke cenovno ugodnejše ponudbe iz tujine, pri solati je denimo to Italija. Bo pa treba nekatere zadeve finančno sanirati, še pravi Miholič, kar bodo izvedli skupaj s strateškimi partnerji. Strateška partnerstva so Panorganixu tudi ključna za širitev dejavnosti na tujih trgih.