Slovenska vojska (SV) ponovno uvaja prostovoljno služenje vojaškega roka, potem ko jo že dlje časa pesti pomanjkanje kadrov. To je posledica povečanega števila odhodov vojakov iz prvih poosamosvojitvenih generacij in zmanjšanega interesa novih kandidatov za opravljanje poklicne vojaške službe, za prostovoljno služenje in pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. Prva napotitev kandidatov prostovoljcev bo 5. julija, prijave so mogoče do 20. junija, na voljo je 300 mest. Prostovoljno služenje vojaškega roka bo potekalo v vojašnicah v Vipavi, na Bohinjski Beli in v Murski Soboti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Z novim konceptom enotnega usposabljanja za vstop v SV želijo povečati interes za opravljanje vojaške službe. Za prostovoljno služenje vojaškega roka se bodo lahko odločili vsi državljani do starosti 30 let, ob koncu 13-tedenskega usposabljanja pa bodo nagrajeni s plačilom približno 3100 evrov in tudi možnostjo, da med služenjem opravijo del obveznosti za vozniški izpit B-kategorije, med drugim predavanja iz cestnoprometnih predpisov in zdravniški pregled.
SV s prenovljenim programom prostovoljnega služenja vojaškega roka vzpostavlja možnosti, da mladi po opravljenem usposabljanju nadaljujejo usposabljanje za vključitev v pogodbeno rezervno sestavo in za poklicno delo v SV, dolgoročno pa se bo tako vzpostavil kadrovski bazen za zagotavljanje vojaške strateške rezerve.
Verjeti, da bo prineslo rezultate
Alojz Šteiner, nekdanji načelnik generalštaba SV in aktualni predsednik Zveze slovenskih častnikov, o novem konceptu, s katerim želi SV pridobiti kader, pravi, da gre za poenotenje in pospešitev postopkov pri popolnjevanju vojske. »S tem želijo doseči tudi bolj transparentno pot pri kadrovskih postopkih za tiste, ki vstopajo v vojaški sistem. Niso zanemarljive niti materialne stimulacije, ki spremljajo te spremembe. To je poskus izboljšanja kadrovskih vhodov in privabljanja v obstoječem sistemu popolnjevanja poklicne vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo. To je treba podpreti in verjeti, da bo prineslo rezultate in izboljšalo kadrovske trende. Žal pa še vedno ni usklajenega pristopa pri pojavljanju na trgu delovne sile med vojsko, policijo in pravosodnimi policisti ter poklicnimi gasilci ter sistemskih rešitev za prehod kadrov med temi uniformiranimi sistemi.«
Upokojeni generalmajor SV meni, da bi rešitev morala prinesti več kadrov za vojsko in spremeniti zdajšnje stanje, ko je odhodov iz sistema več kot prihodov. »Obenem bi se morala povečati baza za rezervno sestavo in število rezervistov, ki sedaj dosegajo le tretjino predvidenega številčnega stanja rezerve.«
Alojz Šteiner še pove, da novosti in spremembe koncepta enotnega usposabljanja za vstop v SV odlagajo vprašanje o morebitni ponovni uvedbi naborništva v Sloveniji. »Strokovna javnost, Zveza slovenskih častnikov ter druge domoljubne in veteranske organizacije so že večkrat opozarjale, da uvedba vseh sestavin splošne vojaške obveznosti univerzalnega tipa, kot jo poznamo iz preteklosti z zakonsko prisilo, ni smiselna.« Po sogovornikovih besedah je uvedba naborniškega sistema tudi težko izvedljiva, ker je treba doseči politični konsenz, zagotoviti enakopravno obravnavo moških in žensk, zaostriti pogoje za uveljavljanje pravice do civilnega služenja, preurediti vojaško infrastrukturo in zagotoviti dodatna finančna sredstva. »Smiselno bi bilo razdelati idejo domovinske dolžnosti, da bi se mladi fantje in dekleta prostovoljno odločali, v katerem državnem segmentu bi v uniformi ali brez nje to obveznost opravili in kakšne obveznosti in bonitete bi iz te participacije imeli. Sam pa menim, da bi v primeru ponovne uvedbe obvezne vojaške službe še več mladih odšlo v tujino.«
Grožnja nacionalni varnosti
Slovenska vlada načrtuje obsežne investicije v slovensko vojsko (SV). Državni zbor je novembra lani sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih od 2021 do 2026. Na podlagi tega zakona bo vlada v omenjenem obdobju vojski namenila 780 milijonov evrov. Denar želijo med drugim nameniti za nakup oklepnih vozil in dveh transportnih helikopterjev, ki bi ju uporabljali tudi za potrebe zaščite in reševanja. Trenutno je Slovenija, kar se tiče izdatkov za obrambo, na repu držav članic Nata z 1,05 odstotka BDP. Nekdanji načelnik generalštaba SV podpira naložbe v vojsko. »Podpiram stabilno financiranje sistema in domišljeno opremljanje vojske. Nestabilnost pri zagotavljanju finančnih, kadrovskih in materialnih virov, kot je to določeno v parlamentu sprejetih strateških dokumentih, in nepremišljene spremembe tega so največja grožnja nacionalni varnosti in normalnemu funkcioniranju obrambno-vojaških struktur.«