Pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil minuli konec tedna v znamenju praznovanja 100. obletnice rojstva Vekoslava Grmiča, duhovnika, teologa, filozofa, profesorja in škofa ter tudi častnega občana občin Sveti Jurij ob Ščavnici in Maribor. V dveh dneh so na znanstvenem simpoziju predstavili referate o njegovem življenju in delu, osrednji dogodek pa je bila slavnostna akademija. S himno jo je odprl Mešani pevski zbor Sveti Jurij ob Ščavnici, nato pa je zbrane nagovoril župan Andrej Vrzel. Poudaril je, da je Grmič s svojim zgledom pokazal, da vrednost osebe ne opredeljujejo nazivi, bogastvo ali status, temveč vpliv, ki ga ima na življenje drugih.
Grmičevo življenje in delo je predstavil slavnostni govornik Srečko Reher, prijatelj in največji poznavalec njegove zapuščine. Reher je profesor slovenskega jezika, publicist, urednik, duhovnik in avtor številnih prispevkov o Grmiču, med drugim je leta 2022 uredil zbornik Vekoslav Grmič, škof pričevalec, s predstavitvijo katerega so pri Svetem Juriju ob Ščavnici vstopili v Grmičevo leto. Rodil se je 4. junija 1923 v Dragotincih kot šesti od sedmih otrok. Reher ga je opisal kot kolerika po naravi, na drugi strani pa ga je odlikovala skromnost, ki je mejila na asketizem. Bil je izjemno vesten in discipliniran, človek reda in garač, mislec z jasno izoblikovanimi stališči in izostrenim socialnim čutom, dosleden in zvest svojemu prepričanju, spoznanjem in načelom ter oster do nasprotnikov znotraj lastnih vrst. Sedemnajst let je župnikoval na Vranskem, pet let bil škofov vikar, pet let generalni vikar mariborske škofije ter dve leti in pol kapitularni vikar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Poslovni uspeh, za katerim stoji zahvala in spomin
Podjetja F Modern, Tadej Faršang, s. p., Tiskarna aiP Praprotnik, d. o. o. in Hipoing, hišna popravila in inženiring, d. o. o. danes pripravila dan odprtih vrat.
Več let je bil prodekan teološke fakultete v Ljubljani in njenega oddelka v Mariboru, 37 let je predaval dogmatično teologijo in teologijo dialoga, bil predstojnik katedre za sistematično teologijo, vmes pa predaval po številnih evropskih univerzah. Dvanajst let je ravnateljeval v mariborskem bogoslovju in vzgojil kar nekaj generacij duhovnikov, slovenski kulturni prostor pa je zaznamovalo tudi njegovo uredniško delo. Štirinajst let je predsedoval Mohorjevi družbi v Celju, z Edvardom Kocbekom in Stankom Cankarjem pa je leta 1971 ustanovil revijo Znamenje.
Teološke vsebine strahu v eksistencializmu
Najbolj usodno je njegovo življenjsko in poklicno pot zaznamoval 27. februar 1968, ko ga je papež Pavel VI. imenoval za naslovnega škofa ucchitanskega in pomožnega mariborskega škofa, kar mu je bil izziv, da prevetri slovensko Cerkev. Dvanajst let kasneje se je novi papež Janez Pavel II. odrekel vzhodni politiki svojih predhodnikov in tako tudi Grmič ni več sodil v njegov koncept odnosa do realnega socializma. Jeseni 1980 se je Grmič ob imenovanju Franca Krambergerja za ordinarija mariborske škofije odpovedal službama pomožnega škofa in ravnatelja v bogoslovju, preostale funkcije pa so mu jemali drugo za drugo in ga skušali čim bolj osamiti.
Kam bo usmeril svoje raziskovalno delo, je nakazal že leta 1961, ko je napisal za teološko fakulteto neobičajno doktorsko disertacijo z naslovom Teološke vsebine strahu v eksistencializmu. V njej ni več stavil na srednjeveški uradni cerkveni nauk, ampak aktualni eksistencializem, branje Svetega pisma pod novimi vidiki in na sodobne smeri v teologiji, s katerimi bi motril bivanjske izzive sodobnega človeka. Reher je to opisal kot angažirano antropološko usmerjeno teologijo, ki v središče postavlja človeka in vzpostavlja dialog na vseh ravneh ter odgovarja na temeljna vprašanja iz konkretne situacije, v kateri se je znašel človek. Na ta vprašanja odgovarja tudi Grmičeva socialistična teologija, ki je postala zelo odmevna v nemškem prostoru in v kateri se razkrivajo ideje novih teologij: politične, teologije revolucije in upanja ter teologije osvoboditve Srednje in Južne Amerike.
Rdeči škof, kot se ga je prijel nadimek, je v socializmu odkrival tisti družbeni sistem, ki je blizu evangelijskim vrednotam, kot so svoboda, enakost, bratstvo, božje kraljestvo na zemlji, ljubezenska služba človeku, prvenstvo biti nad imeti, prizadevanje za novega človeka in novo zemljo ter revolucionarno spreminjanje sveta in upanje ter pogum in pripravljenost na žrtve. V zadnjih letih se je v ekološki teologiji, ki jo je prvi razvil na Slovenskem, usmerjal k t. i. mističnemu kozmocentrizmu. Drugačen od pogleda uradne Cerkve je bil tudi njegov pogled na narodnoosvobodilni boj, ki je po njegovem mnenju povezal tako verujoče kot neverujoče in različne družbene sloje ter bil zato tudi moralno upravičen. Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja.
Umrl je 21. maja 2005 v Mariboru in za seboj pustil obsežno bibliografijo, ki obsega več kot 1200 enot, med njimi je 22 samostojnih knjig. Leta 2008 so mu domačini postavili doprsni kip na trgu Videm, leta 2016 pa so v Dragotincih odkrili spominsko ploščo. »Grmičeve misli že postajajo aktualne pod sedanjim papežem Frančiškom, ki nas je pred leti presenetil s seznamom številnih naglavnih grehov svoje kurije in povedal: 'Kurija, ki ni sposobna kritičnega mišljenja, ki se ni sposobna prilagajati času, je kot telo brez duha',« je za konec dejal Reher.
V kulturnem programu so ob mešanem pevskem zboru nastopili še mladinski pevski zbor OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Tanja Fras, Tjaša Glavica, Tanja Gomilšek in Ana Kranjc z recitalom Kdo sem, kdo smo, del katerega so bili tudi odlomki iz dokumentarnega filma Bojana Laboviča Slavkova pot, učenec Glasbene šole Gornja Radgona Primož Pelcl in igralec Peter Boštjančič z interpretacijo Cankarjevih misli. Prireditev je povezovala Katja Peršak Hajdinjak.
