Stranka, za katero je v preteklosti veljalo, da brez nje oblikovanje vladne koalicije ni možno, je na lanskih parlamentarnih volitvah dosegla mizeren rezultat in tako prvič po 26 letih ni zastopana v dražvnem zboru. Po razprtijah v prejšnjem mandatu in sporih med poslansko skupino ter vodstvom, ki se je v kratkem času tudi večkrat zamenjalo, je zdaj pred stranko Desus volilni kongres, na katerem bo prišlo do menjave vodstva. Ljubo Jasnič je namreč sporočil, da se za predsedniško mesto ne bo ponovno potegoval.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Rezultat na lokalnih volitvah dokaz, da Desus še ni mrtev
V javnosti se močno omenja nekdanjega poslanca Stranke Alenke Bratušek (SAB) Marka Bandellija, ki je pred dnevi tudi potrdil izstop iz Gibanja Svoboda in selitev v upokojensko stranko. Kot nam je povedal Drago Kocbek, predsednik pomurskega odbora stranke, bo volilni kongres konec meseca marca, kandidacijski postopek pa se še ni začel, zato uradnih kandidatur še ni. Pa se mu zdi Bandelli primeren za predsednika Desusa? "Mi se bomo prilagodili članom stranke, saj smo zaradi neposluha članstva imeli v preteklosti težave," odgovarja Kockeb, ki se sicer sam še ni odločil, ali bo kandidiral za predsedniško ali podpredsedniško mesto.
Kot poudarja, so bile lokalne volitve odraz, da Desus še vedno nekaj pomeni v političnem prostoru. "Smo stranka s 30-letno tradicijo in občinskimi odbori po celotni Sloveniji, kar marsikatera parlamentarna stranka nima," pojasnjuje. Desus je namreč na lokalnih volitvah dobil 31 svetnikov v slovenskih občinah, od tega skoraj tretjino, točneje 9, v Pomurju. To je denimo več od parlamentarne in koalicijske Levice. Eden od njih je ravno Kocbek, saj je svetnik v radenski občini. Po en svetnik zastopa upokojence še v občinah Lendava, Puconci, Ljutomer in Tišina, kar dva pa sta pa tako v gornjeradgonski in turniški občini. Jasno pa je, da bodo snovalci oživitve stranke morali ukrepati hitro, saj je znano, da njihove člane, z namenom lastne krepitve, vabijo medse nekatere parlamentarne stranke.
Do preimenovanja stranke, kar se je govorilo, tokrat še ne bo prišlo, saj administrativno do kongresa tega ni mogoče izpeljati. "To smo preložili na kasnejši čas," pravi Kocbek in spominja, da bo naslednje leto tako ali tako na sporedu spet redni volilni kongres - na tokratnem bodo namreč izvolili le ožje vodstvo, torej predsednika in podpredsednika.
Ne glede na uspeh oživitve, pa je jasno, da bi lahko stranka, ki bi nagovarjala upokojence, dosegla velik del volilnega telesa, uživalcev pokojnin je namreč v Sloveniji več kot 630 tisoč. Političnih borb jim v tem inflacijskem času, ki najbolj prizadene ravno prejemnike pokojnin, ravno tako zagotovo ne zmanjka.