Z začetkom novembra so se tudi ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) iz zdravstvenih domov (ZD) Murska Sobota, Gornja Radgona in Ljutomer vključile v sistem enotne dispečerske službe zdravstva. Na vključitev v enotni sistem razporejanja oziroma aktivacije ekip nujne medicinske pomoči so pripravljeni tudi v lendavskem zdravstvenem domu, vendar morajo odločitev o času njihove vključitve sprejeti v Mariboru. V Sloveniji od leta 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana delujeta dva dispečerska centra zdravstva, v Ljubljani za zahodni del Slovenije, v Mariboru za severovzhodnega.
Čeprav je to pomembna sistemska sprememba v osnovnem zdravstvu, za prebivalce pri načinu klicanja nujne medicinske pomoči ne prinaša bistvenih novosti, prav tako ne pri pravici do nujne medicinske pomoči. V nujnih primerih bo treba še naprej klicati številko 112, oglasil se bo operater v regijskem centru za obveščanje v Murski Soboti, a ta po novem klicatelja ne bo več povezal z zdravstvenim domom, ampak z dispečerskim centrom v Mariboru. Tam se mu bo oglasil zdravstveni dispečer in ga podrobno izprašal o zdravstvenem stanju pacienta oziroma poškodovanca ter njegovi lokaciji ter že med samim pogovorom aktiviral ustrezno ekipo nujne medicinske pomoči. Običajno pošlje na teren ekipo NMP iz zdravstvenega doma, ki na tistem območju skrbi za zdravstveno varstvo, če je ta že na intervenciji, pa drugo krajevno najbližjo ekipo. Zdravstveni dispečer bo ostal povezan s klicateljem in mu po potrebi dajal ustrezna navodila, kako naj oskrbi pacienta ali izvaja prvo pomoč do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči na kraj intervencije.
Iz katerega koli doma
Aktivacija ekipe NMP v praksi pomeni, da se na telefonu, ki ga ima pri sebi vsak registriran član ekipe, sproži zvočni alarm. To pomeni, da se morajo vsi takoj odpraviti v reševalno vozilo. Na zaslonih telefona se jim izpišejo še druge informacije, ki jih je dispečer vnesel v računalnik, ob lokaciji še razlogi za intervencijo oziroma stanje pacienta ali poškodovanca. Tablica je tudi v reševalnem vozilu, vanjo voznik vnese podatek o času odhoda, kdaj so prišli na kraj dogodka ter kdaj je ekipa NMP spet prosta. V primeru nejasnosti se z dispečerjem lahko pogovorijo tudi po telefonu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V murskosoboškem zdravstvenem domu so v pripravljenosti tri ekipe NMP, dve z reševalcema in ena z reševalcema in zdravnikom. Na osnovi informacij, ki jih v pogovoru s klicateljem pridobi zdravstveni dispečer, se ta odloči, za kakšno stopnjo nujnosti gre, in na osnovi tega aktivira bodisi ekipo NMP z zdravnikom in reševalnim vozilom z dodatno opremo, torej reanimobilom, ali pa pošlje na teren nujno reševalno vozilo z reševalci. Zdravstveni dispečer lahko v pogovoru tudi ugotovi, da pacient ne potrebuje intervencije NMP, ampak samo posvet z zdravnikom. V tem primeru pokliče dežurnega zdravnika v zdravstvenem domu in mu prenese informacije ter telefonsko številko, na katero naj pokliče pacienta. Če zdravnik po pogovoru z bolnikom presodi, da ta vendar potrebuje storitev nujne medicinske pomoči, o tem obvesti dispečerski center. Sam ekipe NMP ne more poslati na teren.
In kako se bo odločalo v primeru, če bo nujno medicinsko pomoč hkrati potrebovalo na istem območju več pacientov? Zdravstveni dispečer ima pregled nad delovanjem vseh ekip NMP na širšem območju, zato bo, kot že rečeno, aktiviral drugo najbližjo ekipo NMP. To pomeni, da bo odslej lahko prišla na kraj dogodka ekipa iz katerega koli pomurskega zdravstvenega doma, kar pa je v delovanju reševalne službe večja novost za ljudi.
Med dispečerji tudi Prekmurci
Nov način aktiviranja ekip NMP po prvih izkušnjah deluje dobro, kaj bodo z njim pridobili pacienti in kaj zdravstveni domovi, pa bo pokazal čas. Vsekakor se pričakuje, da bo zaradi več zdravstvenih dispečerjev, ki bodo lahko sočasno obravnavali več klicev, ter z aktiviranjem najbližjih ekip NMP, ne samo krajevno pristojnih, dostopni čas reševalnih vozil pomembno krajši. Čas pa je pogosto ključen dejavnik za ozdravitev ali preživetje.
Druga prednost takšnega dispečerskega sistema je poenoten pristop pri odločanju o potrebnosti aktivacije ustrezne ekipe NMP. Doslej so ekipe napotovali domači zdravstveni delavci, kar ni bilo vedno lahko, še posebej v primeru sočasne potrebe po pomoči in ko se je bilo treba odločiti, pri katerem pacientu gre za bolj in pri katerem za manj urgentna stanja. So se pa ti vendar lahko oprli na dobro poznavanje številnih posebnosti terena in tudi dejanskih potreb ljudi, še posebej pri pogostih ali poznanih klicateljih, kar bo zdravstvenim dispečerjem zdaj manjkalo.
Ta »domačnost« ima neke prednosti, ki bodo na začetku morda vrzel novega sistema, vendar se jih bodo postopoma naučili tudi dispečerji v Mariboru. So pa zdravstveni domovi že pripravili podrobne sezname posebnosti, ki so pomembne pri delu dispečerjev. Med njimi so tudi zdravstveni delavci iz Prekmurja, kar pomeni, da se bodo lahko sporazumevali tudi v narečju.
Enaka pravila za vse
»Zaradi kratkega časa vključenosti v skupni dispečerski sistem nekih bistvenih ugotovitev še ni mogoče dati,« pravi Borut Panič, vodja službe NMP v ZD Ljutomer. V Ljutomeru so se na nov sistem zelo dobro pripravili, saj so sami na enak način delali že od januarja letos, s tem da zdaj glede na potrebe na terenu ekipe razvršča nekdo drug. V prvih petih dneh tudi ne ugotavljajo odklonov v številu tako imenovanih izvozov oziroma intervencij. »Bistvenih sprememb za nas ni, razen da imamo ob sebi še en telefon, prek katerega nas aktivirajo iz Maribora,« poudarja Panič. Po njegovem mnenju bistvenih sprememb ne bo niti za bolnike. Ker gre za nujno medicinsko pomoč, je v ospredju potreba, da oseba čim prej dobi pomoč, zaradi česar dispečerski center pošlje ekipo NMP, ki je najbližje obolelemu ali poškodovanemu. To pa ni nujno ekipa iz domačega zdravstvenega doma.
V nujnih primerih domačnost ni pomembna, podčrta Panič, je pa zelo dobrodošla pri drugih prevozih z reševalnim vozilom. Z vključenostjo v dispečerski sistem so zdaj poenoteni tudi kriteriji, kdaj gre za urgentna stanja. »Dispečerska služba ima poseben protokol, po katerem se ravnajo bodisi v Kopru, Ljubljani ali v Mariboru, prav tako se po enakih kriterijih določata prioriteta in potreba po ustrezni ekipi NMP, torej ali je ta z zdravnikom ali brez,« še pove vodja službe NMP v ljutomerskem ZD.
V Ljutomeru imajo od sedme do devetnajste ure dve ekipi NMP, ponoči pa eno. V primeru nočne intervencije, pri kateri mora ob reševalcih sodelovati še zdravnik, bolnike v prostorih službe nujne medicinske pomoči sprejme diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik, ki potem skupaj z bolnikom sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe.
Mrliški pregledi drugače
Tudi v ZD Gornja Radgona z delovanjem dispečerske službe doslej nimajo slabih izkušenj, približno enako je tudi število intervencij, s tem da je zdaj večkrat aktivirana ekipa NMP brez zdravnika. »Bistvenih težav, ki bi ovirale delovanje službe, ne opažamo,« je povedala Marija Zrim, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo, kot pri vsaki novi stvari, pa dispečerski center opozarjajo sproti.
Tudi ZD Gornja Radgona bo še naprej zagotavljal 24-urno neprekinjeno dežurno službo. Zrimova pojasni, da če je v popoldanskem času aktivirana ekipa NMP z zdravnikom, v dežurni ambulanti ostane diplomirana medicinska sestra, ki sprejme pacienta, medtem ko je ponoči, če je celotna ekipa NMP na terenu, zdravstveni dom zaprt. V nujnih primerih je zato treba klicati številko 112.
Hkrati z drugačnim načinom aktiviranja ekip NMP se v več zdravstvenih domovih spreminja tudi izvajanje mrliških pregledov. Doslej je to v Gornji Radgoni sočasno opravljal dežurni zdravnik, zdaj je po novih pravilih imenovan posebni zdravnik. Ta mora priti na pregled v osmih urah od prejetega klica svojcev umrlega.
V Murski Soboti še dvignejo telefon
Direktorica Zdravstvenega doma Murska Sobota Edith Žižek Sapač zagotavlja, da bosta dostopnost in oskrba pacientov po vključitvi ekip nujne medicinske pomoči (NMP) v sistem enotne dispečerske službe ostala enaka. Poudarila je še, da so z namenom, da spremembe ne bi zmedle ljudi, zadržali vse stacionarne telefonske številke, na katere so bili nekateri vajeni klicati tudi v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči.
Na teh številkah se jim bo še naprej oglasil zdravstveni delavec, ki med tednom in čez dan razporeja delo reševalnih vozil za izvajanje nenujnih prevozov, ob koncu tedna in ponoči pa bo klic sprejel eden od reševalcev. Če bo po pogovoru s klicateljem ugotovil, da pacient potrebuje nujno medicinsko pomoč, mu bo svetoval, naj takoj pokliče na številko 112. Zdravstveni delavec namreč tega klica zanj ne more opraviti, prav tako ne more k njemu napotiti domače ekipe NMP.
»Po prvih dneh vključenosti v sistem enotne dispečerske službe so naše izkušnje dobre, prav tako so po pogovoru z vodjem centra z nami zadovoljni tudi oni, in kot še poudarjajo, tudi nimajo nekih nepremagljivih jezikovnih ovir. Število opravljenih intervencij za zdaj ostaja približno enako, kot smo jih imeli prej,« je še povedala Žižek Sapačeva.
Aleš CipotEdith Sapač Žižek
