Vsi ti dejavniki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo, kar se lahko izraža z izboljšanjem ali poslabšanjem zdravja. Kadar pride do slednjega, se po navadi odločimo za spremembo življenjskega sloga. »Problem je, da se v spremembo prehrane zaženemo hitro in brez tehtnega premisleka o tem, kaj pravzaprav želimo, kako bomo to dosegli in kako bomo te spremembe vzdrževali na dolgi rok. Po navadi ljudem primanjkuje osnovnega znanja o prehrani, zato se lotijo modnih diet z interneta, ki pa so za marsikoga preveč restriktivne za vzdrževanje na dolgi rok in se zato hitro ujamejo v začaran krog hujšanja in ponovnega rejenja. Zato je pomembno, da si zastavimo specifične, merljive, dosegljive, realistične in časovno omejene cilje,« je povedala Marina Zakič, diplomirana dietetičarka, članica slovenskega in evropskega združenja za klinično prehrano ter absolventka magisterija dietetike, ki v lastnem podjetju NutriMina nudi individualno prehransko svetovanje ter druge storitve, povezane s predajanjem znanja o prehrani. Kot je dodala, pa ni pomemben samo končni cilj, recimo izguba določenega števila kilogramov. Pomembna je tudi pot, kako pridemo do tega cilja, torej kakšni so manjši cilji znotraj tega procesa. "Recimo, da je naš cilj, da bomo v vsak obrok vključili beljakovine ter zelenjavo ali sadje, izognili se bomo pitju sladkih pijač in podobno.«
Nezdrava prehrana, nezadostna telesna dejavnost in njune posledice, med katerimi sta najpogostejši čezmerna prehranjenost in debelost, lahko spodbudita nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, na kar vplivajo tudi družbene determinante zdravja, kot je socialno-ekonomski položaj posameznika. »Večina ljudi, ki si želi spremeniti prehranjevalne navade, največkrat cilja na izgubo telesne teže. A zavedati se je treba, da je debelost kompleksno stanje, katerega rešitev ni samo hujšanje, temveč resnična sprememba življenjskih navad na način, da jih lahko vzdržujemo na dolgi rok. Cilj sprememb naj ne bo samo številka na tehtnici,« je pojasnila Zakičeva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Pomoč strokovnjakov je za veliko ljudi nujna
Debelost je kronična bolezen, ki se je ne da popolnoma pozdraviti. »Verjamem v to, da lahko posameznik shujša in spremeni svoje prehranske navade. Tudi sama sem živ dokaz, saj sem se v otroštvu in mladosti soočala z debelostjo in kasneje s pomočjo znanja o prehrani shujšala približno 40 kilogramov, zdravo telesno težo pa vzdržujem tudi danes. Vendar pa pravim, da je debelost neozdravljiva, zato ker se posamezniki ne smejo nikoli nehati truditi za vzdrževanje vseh teh sprememb. Za nekoga, ki se je spopadal z debelostjo, zahteva vzdrževanje primerne telesne teže dosti več napora in akcije kot za nekoga, ki ni imel nikoli teh težav.«
Dejstvo je, tako Zakičeva, da vedno več sedimo, visoko kalorična okusna hrana je na vsakem koraku. Hrana je močno vpeta v naše okolje, tradicijo, praznovanja, z njo se tudi nagrajujemo ali tolažimo, v trgovini pa se police šibijo pod visoko kaloričnimi živili, kot so keksi, čokolade, slani prigrizki. »Nič ni narobe, če so omenjena živila na naših jedilnikih občasno, vendar le enkrat ali dvakrat na teden v manjši količini, saj so bogata z energijo. Ravno presežek energijskega vnosa je tisti, ki spodbudi razvoj debelosti in lažje se je prenajesti okusnih rogljičkov kot piščanca z zelenjavo. Nobenega živila ni treba popolnoma izključiti iz prehrane, dovolj dobro je, da je ta v 80 odstotkih sestavljena iz minimalno predelanih živil, ostalo pa naj bo za dušo.« Ravno zato je potrebna podpora okolja, družine, prijateljev, predvsem pa strokovnjakov, katerih naloga je predati posamezniku kredibilne, nepristranske in z znanostjo podprte informacije o prehrani ter nuditi dodatno empatično podporo. Shujšati namreč znamo, vendar pa je problem zdravo telesno težo vzdrževati.
Debelost povzroča številne bolezni
Kot poudarja Zakičeva, je debelost bolezen, za katero je značilno kopičenje odvečne telesne maščobe, ki negativno vpliva na človekovo zdravje. Poleg najpogostejših skeletno-mišičnih težav se pojavljajo srčno-žilne bolezni, zamaščenost žil, povečajo se tveganja za razvoj možganskega ali srčnega infarkta, diabetesa, povišanega krvnega tlaka ter dodatno raka na prebavilih, in sicer raka debelega črevesja ter raka danke. »Za različnimi oblikami raka letno zboli več kot 900 prebivalcev Pomurja. Najpogostejše oblike raka med moškimi so rak prostate, rak pljuč ter rak debelega črevesa in danke, med ženskami pa rak dojke, debelega črevesa in danke, pa tudi rak pljuč,« sta pojasnila Martin Ranfl in Jasmina Črnko Papić z murskosoboške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Bolezni srca in ožilja so v pomurski regiji razširjene, na kar kažejo tudi podatki o deležu prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (23 na sto prebivalcev), stopnji bolnišničnih obravnav zaradi srčne odpovedi (4,1 na tisoč prebivalcev v starosti med 35 in 74 let), hospitalizacij zaradi možganske kapi (3,9 na tisoč prebivalcev v starosti med 35 in 84 let) in seveda tudi nekoliko višja stopnja obiskov pri osebnih zdravnikih zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi s slovenskim povprečjem. »Omenjeno stanje se kaže tudi v podatkih o umrljivosti v regiji. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti v pomurski regiji je najvišja v državi. V letu 2019 je ta stopnja znašala 659,7 na sto tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa 517 na sto tisoč prebivalcev,« sta pojasnila strokovnjaka z NIJZ. Poleg naštetega lahko debelost povzroči težave v mentalnem zdravju, med pogostejšimi sta depresija in anksioznost, lahko pa privede tudi do motenj hranjenja.
Zdravje kot dolgoročna investicija
Odločitev za izgubo telesne teže torej ni tako enoznačna in enostavna, prav tako za njen nastanek ni kriv samo posameznik. Vzrokov za debelost je ogromno, obravnavati pa je treba vse. »Naša genetika se namreč ni toliko spremenila, bolj se je spremenilo okolje, ki ga genetika ne dohaja. Tudi zato zgolj ena dobra odločitev ne bo rešila težav. Vztrajati je treba vsaj dva meseca, da opazimo neke rezultate, a v resnici je treba pri bolj zdravih prehranskih navadah vztrajati do konca življenja,« še razloži dietetičarka. K izboljšanju zdravja, boljšemu počutju ter seveda tudi k daljšemu in kvalitetnejšemu življenju lahko prispevamo vsi, tako sami kot posamezniki in tudi kot skupnost, v kateri živimo. »Zdravje ni le stanje, ko nismo bolni. Zdravje je stanje duševnega, telesnega in splošnega blagostanja človeka, za doseganje tega pa moramo biti aktivni vse življenje. Vsekakor pa je zdravje naše največje bogastvo in konec koncev tudi naša največja dolgoročna investicija,« sta zaključila strokovnjaka z NIJZ.