Spomladi bodo pri kraju Benica v lendavski občini začeli graditi protipoplavni nasip v dolžini 890 metrov. Direkcija za vode bo razpis za izbiro izvajalca objavila predvidoma novembra, dela bodo zajemala ob gradnji novega nasipa še rekonstrukcijo dela obstoječega nasipa ob Muri, gradnjo prehodnih zapornic in oskrbne ceste ter druga dela. Predvidena vrednost naložbe je 1,35 milijona evrov, izvedla se bo v sklopu programa Frisco 2.2, ta pa sodi v program čezmejnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške (Interreg V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020). Območje sodelovanja sosednjih držav je porečje Mure ob naseljih Benica ter Sveti Martin na Muri na Hrvaškem. Skupna vrednost projekta je 2,9 milijona evrov, 85 odstotkov sredstev bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek pa partnerja, to sta Direkcija za vode in Hrvatske vode. Hrvaška, ki ima področje varstva pred visokimi vodami zajeto neposredno v državnem proračunu, je z gradnjo nasipa pri Sv. Martinu na Muri v dolžini približno dva kilometra že skoraj pri koncu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Zakaj najprej Benica
Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode, je pojasnil, da je osnova za izvedbo protipoplavnih ukrepov na območju Mure, torej tudi za gradnjo nasipa pri Benici, poplavna študija, ki so jo pripravili v predhodnem projektu Frisco 1, zajela pa je šest porečij. Ali je glede na dejanske razmere v naravi izračunom ali študiji mogoče verjeti? Kustec pravi, da njeno verodostojnost najbolj potrjuje primerjava dogajanja ob poplavah leta 2005 in 2014. Ta je pokazala, da na območjih, kjer so že bila izvedena sanacijska dela, težav z naraslo vodo ni bilo, so pa te bile na območjih, kjer protipoplavni ukrepi še niso bili izvedeni.
Nasip pri Benici je po študiji najbolj potreben, saj se visoke vode pomikajo iz Murske šume navzgor proti naselju. Leta 2005 je bil na tem območju narejen le tako imenovani zajčji nasip, zdaj pa naj bi zgradili rednega, vzhodno od Benice, končal pa se bo pri nasipu struge Ledave.
Nasip pri Gaberju delno na hrvaškem katastrskem območju
Druga poplavno najbolj kritična točka, ki jo je navedla študija, je poldrugi kilometer dolg protipoplavni nasip ob Gaberju. Ta je nižji kot drugod, zato bi tu lahko prišlo ob poplavah do prelivanja vode. Kustec pojasnjuje, da je bila sanacija v letih 2006 in 2007 izvedena le do vasi Kot, naprej pa niso posegali tudi zato, ker del nasipa mimo Gaberja v dolžini 450 metrov poteka po hrvaškem katastrskem območju. Suzana Stražar, direktorica za upravljanje vod pri Direkciji za vode, je na predstavitvi projekta Frisco 2.2, ki je pred dnevi potekala na Hotizi, napovedala, da bo rekonstrukcijo nasipa pri Gaberju Slovenija izvedla z lastnimi sredstvi, glede obnove dela nasipa na hrvaškem katastrskem območju pa naj bi se, tako Kustec, pogovarjali v stalni hrvaško-slovenski komisiji za vodno gospodarstvo. Če se ne bodo mogli dogovoriti, je še vedno mogoče, da se tod nasip spelje na novo po slovenskem ozemlju.
Dolg seznam potreb, evropska sredstva morda še za en projekt
»Imamo še kar nekaj kritičnih točk, ki so potrebne obnove,« je na otvoritveni konferenci projekta Frisco 2.2 poudaril Kustec. Nasip bi bilo treba zgraditi še med Hotizo in Dolnjo Bistrico, kjer je zdaj le visoka terasa, ki pa je doslej še uspešno zadrževala naraslo vodo Mure. Če pa bi ta presegla pretok 1350 kubičnih metrov na sekundo, bi lahko prišlo do prelivanja in s tem do poplav v delu lendavske občine. Prav tako bi bilo treba obnoviti nasipe na območju vseh treh Bistric v črenšovski občini ter višje vse do Ižakovec in železniške proge proti Murski Soboti. »Prav tako bi bilo treba dokončati državne lokacijske načrte, ki so bili sprejeti že leta 2004. Kajti mi še vedno nimamo rekonstruiranih nasipov od avtoceste do Petanjec na levi strani ter na desni od železniške proge do Krapja. Ob tem bi bilo treba izvesti še nivelacijo ali prilagoditev nasipov vse do Razkrižja ter od avtoceste proti Vučji vasi,« je povedal Kustec. Seznam potrebnih varovalnih ukrepov je obsežen, možnost črpanja evropskih sredstev za njihovo izvedbo na osnovi čezmejnega sodelovanja pa majhna. Edino območje skupnega interesa Slovenije in Hrvaške, ki bi bilo lahko izhodišče za morebitni projekt Frisco 3.2, je gradnja nasipa od Hotize do Bistrice.
Ob zadnjih poplavah sami z vrečami peska višali nasip
»Ugotavljamo, da nasipi ob Muri, ki se ponekod približajo hišam na vsega deset metrov ali celo manj, že leta niso bili obnovljeni,« je povedala Vera Markoja, županja Občine Črenšovci. To pa pomeni veliko poplavno ogroženost vseh treh Bistric, je poudarila na konferenci na Hotizi. Pred leti je bila izvedena obnova najbolj kritičnih delov približno dva kilometra dolgega nasipa in kljub obljubam, da bodo dela kmalu nadaljevali, se to ni zgodilo. Obnova bi morala zajemati tako zviševanje ter v posameznih delih tudi gradnjo manjkajočih delov nasipa. Kajti ob zadnjih poplavah so se domačini ob pomoči civilne zaščite obvarovali pred visoko vodo tako, da so sredi noči z vrečami peska višali steno nasipa. »Pristojni so seznanjeni z razmerami na našem območju, vendar, kot so mi povedali na konferenci, obnova nasipov na tem območju ni uvrščena v kratkoročne načrte za sanacijo,« je še dejala Markojeva.