V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani je Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP) pripravilo razstavo z namenom, da bi širša javnost spoznala ustvarjalnost pomurskih likovnih ustvarjalcev v zadnjih 25 letih. Na skupinski razstavi se z izbranimi deli predstavlja dvaindvajset likovnih umetnikov, slikarjev in kiparjev, ki delujejo v domači regiji, v Ljubljani ali drugih krajih Slovenije. Nazadnje so se na podobni razstavi v slovenski prestolnici predstavili pred dvajsetimi leti.
»Želeli smo predstaviti likovno ustvarjalnost umetnikov, ki prihajajo iz Prekmurja in Prlekije,« je ob razstavi povedal Jože Denko, predsednik DLUPP, in dodal, »v okviru društva si prizadevamo za povezovanje umetnikov in z različnimi dejavnostmi skrbimo, da se javnost seznani z likovno ustvarjalnostjo. Uveljavili smo se tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru, z razstavami pa povezujemo tudi narode iz srednje Evrope. Zavedati se moramo, da smo del družine narodov in kultur.« Pripomnil je še, da so se z ustanovitvijo »velike Evrope« poti sicer skrajšale, vendar so zdaj zahtevnejše.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Umetnostni zgodovinar in kustos razstave Janez Balažic je ob razstavi in 25-letnici DLUPP razmišljal tudi o horizontih likovnih umetnikov. Med drugim pravi, da če je v generaciji likovnikov izpred druge svetovne vojne poleg osebnoizpovedne umetniške percepcije mogoče prepoznavati srednjeevropske prvine, se v generacijah po drugi svetovni vojni uveljavi vpliv ljubljanske likovne akademije. »Prvo generacijo, ki se je šolala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, zaznamujejo poleg formalnih likovnih okvirov pestre modernistične razsežnosti, z avtopoetskimi zveni.«
Osrednja vloga na prehodu v sedemdeseta leta 20. stoletja pripada umetnikom, ki so delovali v skupini DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič), in drži, kot pravi Mitja Visočnik, da je »naznanila dejanski začetek revolucionarnega obdobja pomurske likovne umetnosti, v katerem je nato avantgarda brezkompromisno izzvala ostanke lagodne preteklosti, ki so z ustvarjalnimi rezultati presegli provincionalno raven in se uveljavili v osrednjeslovenskih umetniških tokovih«. Ne smemo spregledati, da se je takrat tudi v Lendavi izoblikovala močna skupina avtorjev, kot so Zoltan Gabor, Ferenc Kiraly in Suzanne Kiraly Moss.
»K profiliranju tako imenovanega sodobnega prekmurskega umetniškega kroga so v sedemdesetih in osemdesetih letih, v časih iztekajočega se visokega modernizma in postmodernističnih iskanj, vplivno prispevali Nikolaj Beer, Štefan Galič, Zdenko Huzjan ter Ignac Meden. Pozneje pa še Marjan Gumilar, Irena Brunec Tébi, Igor Banfi, Robert Černelč, Mitja Ficko in še kdo. Pomenljivo je, da so med njimi mnogi umetniki, ki ne živijo v Prekmurju, v njihovih likovnih refleksijah nemalokrat prihaja do izraza tudi njihov genius loci.«
Dejstvo je, pravi Balažic, da omenjeni krog, z njim pa tudi generacijo umetnikov, ki je od srede 80. let odločilno prisotna v prekmurskem in širšem kulturnem prostoru, zaznamuje univerzalna, transnacionalna duhovna in likovna orientacija. Pri tem poudari opus Sandija Červeka in Mirka Rajnarja. Dodaja, da ni moč prezreti slehernega izmed ustvarjalcev, ki jih cehovsko druži DLUPP, o čemer verodostojno pričujejo njihovi opusi in razstavljena dela ter kataloške obravnave. Balažic konča z mislijo, da je treba povedati, da gre za umetnike, ki močno presegajo regionalne zastavke, kajti z lastno kreativno močjo so že dolgo zagledani v univerzalne horizonte.
***V okvir V galeriji ZDSLU razstavljajo Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Saša Bezjak, Dare Birsa, Robert Černelč, Sandi Červek, Marika Danč Roth, Jože Denko, Mitja Ficko, Endre Gönter, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Suzanne Kiraly Moss, Ferenc Kiraly, Franc Meden, Vladimir Potočnik st., Ignac Premoša, Mirko Rajnar, Aleksander Vukan - Šanje.***