Ob jubileju ustanove, ki je močno prisotna in aktivna v tem prostoru, so se zbrali vsi tisti, ki so sodelovali pri ustanovitvi, ki so ali še soustvarjajo in prispevajo k delovanju in dogajanju v vrtu in fundaciji. Spomnili so se prehojene poti in pogledali tudi v prihodnost.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Ta vrt na Šiftarjevini je vedno bil jedro našega delovanja in življenja, je med drugim povedal podpredsednik uprave Marjan Šiftar, tudi sin Vaneka Šiftarja, ki je vrt zasadil ter v njem gradil in ohranjal spomin. Dodal je, da jih »še tako hude vremenske ujme niso ustavile, tako v vrtu kot pri svojem delovanju so ostajali zvesti vodilu stati inu obstati.«
Prvi predsednik uprave Ustanove Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, je v svojem nagovoru med drugim spomnil, da ko so pred 25 leti iskali vsebino za ta Vrt spominov in tovarištva, se je nekaterim zdelo, da naziv ni najbolj aktualen, v zadnjem desetletju pa se začnemo vse bolj zavedati pojma spomin in pojma tovarištva, v smislu kot ga je razumel Šiftar, tudi v povezavi s protestantsko etiko.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik uprave Ernest Ebenšpanger in zaželel, da se Ustanova tudi v prihodnje razvija ter Franc Horvat, župna Občine Tišina, ki je nepogrešljiv partner in soustvarjalec številnih dogodkov.
Vrt spominov in tovarištva pa ima še daljšo zgodovino, zgodba se začne takoj po 2. svetovni vojni, ko je Šiftarjeva mama zasadili prvi dve vrbi žalujki v spomin padlima sinovoma Franciju in Jožefu, tretji sin Ivan (Vanek) pa je v 60 letih začel postopoma panonsko kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, ob strani pa so mu stali tudi prijatelji, med njimi ima posebno mesto Anton Vratuša. Pisatelj in prijatelj Miško Kranjec je takrat spodbujal Vaneka, naj vrt postane »odprt in živ prostor s prepoznavnim življenjem, zbirališče prekmurskih intelektualcev, ne tečajniškega in seminarskega tipa, ampak živahno intelektualno akademsko kulturno stičišče vseh, ki svobodno in avtonomno mislijo. Mesto in kraj, kamor bi ljudje radi prihajali, s tem bi se vrt oplemenitil in bo veliko več.
Ocenjujejo, da je vrt samo v zadnjih desetih letih obiskalo do 17 tisoč obiskovalcev, tu pa se je zvrstilo okoli 400 javnih in internih dogodkov. V 25 letih se je nabralo za pet arhivskih metrov gradiva, ki pričajo o aktivnostih. Sami ali skupaj z drugimi so organizirali 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih ekoloških naravovarstvenih, zgodovinskih temah, pri čemer so spodbudili razprave o pravičnosti, človekovih pravicah drugih aktualnih temah. Razpisali so 11 literarnih natečajev in prav toliko slikarskih kolonij. Sodelovali v širše družbeno pomembnih projektih in akcijah in obletnicah, kot so 500 let reformacije ali 100. obletnica priključitve Prekmurja in združitve prekmurski Slovencev z matičnim narodom. Izdali pa so tudi več publikacij in knjig.
Več v Vestniku.
