Slavnostna govornica na prireditvi, ki jo je organiziral Zavod za kulturo madžarske narodnosti, je bila veleposlanica republike Madžarske v Sloveniji Edit Szilagyi Batorfi. V kulturnem programu sta nastopili Univerzitetna folklorna skupina Szökos iz Sombotela in folklorna skupina Gencsepatija z odrskim nastopom z naslovom Od Zselica do Füzesa – plesno potepanje po Karpatskem bazenu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Učenke tišinske šole osvojile zlato na državnem kuharskem tekmovanju
Na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica je skupno sodelovalo devet osnovnih šol iz celotne Slovenije.
Na prireditvi so podelili kulturna priznanja Györgyja Zale tistim, ki so s svojo kulturno ustvarjalnostjo na različnih področjih prispevali k negovanju in ohranjanju madžarske narodnostne kulture v Prekmurju. Ferenc Szabo je prejel priznanje za življenjsko delo za bogato vsestransko organizacijsko delo na področju kulture in izgradnje skupnosti. Eta Török je prejela priznanje za več desetletno delo na področju poučevanje ljudskega ročnega vezenja. Priznanje je prejel tudi Istvan Schmidt za dvig prepoznavnosti prekmurske madžarske recitatorske dejavnosti. Lucija Šetar je prejela priznanje za izražanje svoje madžarske narodne identitete skozi glasbo. Prejemnik priznanja je bil tudi Ferenc Kosa in sicer za velikodušno in obsežno posredovanje znanja o madžarski zgodovini, kot so zapisali v obrazložitvah.
Delovanje prekmurskih madžarskih kulturnih organizacij je iz leta v leto bolj intenzivno, pri čemer je enkrat v ospredju ena, drugič pa spet druga umetnostna zvrst, je v svojem nagovoru povedala madžarska veleposlanica v Sloveniji Edit Szilagyi Batorfi: »Po moji oceni so njihovo delovanje omogočili tudi ugodni finančni pogoji, saj jih podpirata tako slovenska, kakor tudi madžarska vlada. Zalo pomembno je, da se z otroci in mladimi ukvarjajo pedagogi, ki so za to usposobljeni.Le takšni bodo znali poskrbeti za to, da bo njihovo spoznavanje madžarske kulture lepa in uporabna izkušnja, ki jim bo koristila celo življenje.«
Prekmurje je približno na pol poti med Ljubljano in Budimpešto. Na točki, kjer se srečujeta slovenska in madžarska kultura. To stičišče je odličen vir, iz katerega je mogoče črpati in ustvarjati nove stvari. Prekmurska dvojezična skupnost lahko veliko prispeva k temu, da bi se Slovenci in Madžari bolje razumeli, kar bo v prihodnje vedno pomembnejše.
