Po vseh tvojih bogatih izkušnjah napiši, kaj nas čaka v novem letu, mi je dejal mlajši sodelavec in me spravil v zadrego. Pa saj nisem vedeževalka, mu odvrnem, a se ni dal zmesti. Starejše vedeževalke so bile vedno iskane, pribije. Da, ampak zato, ker so bile umetnice v intuiciji in opazovanju ter postavljanju človeka v odnos z njim samim ter s svetom. Karte in kavna usedlina so le rekviziti za naivnost in ustvarjanje iluzije. Takšne, ki tudi ob prehodu v novo leto prekrije univerzalno in brezčasno resnico. To pa je, da bodo prihajajoči dnevi srečni za tiste, ki jih bo sreča našla. Zadovoljni za tiste, ki bodo znali najti zadovoljstvo. Polni življenja za tiste, ki bodo v življenju videli smisel. Zdravi za tiste, ki jim bosta telo in um služila. Živi za tiste, ki bodo prihajajoče dneve smeli užiti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Čas, ki prihaja, bo torej napolnjen natanko z vsem, kar smo doživeli že lani, leta, desetletja in stoletja prej, samo karte se bodo med ljudmi premešale na novo. Vsak bo moral odigrati partijo s tistimi, ki jih bo dobil na mizo, in preživeti tudi ob igri velikih igralcev, zaradi katerih je pretresen svet. Vznemirjajo nas vojna in grozeči konflikti, nove bolezni, poglabljanje revščine pri enih in bogatenje pri drugih, migranti in pregnanci, ranjena narava. Skrbijo nas tudi gospodarska kriza, za katero se zdi, da že trka na vrata naših domov skupaj z bojaznijo, da se bodo spet začela odpuščanja, razmere v zdravstvu, ki so v nebo vpijoče, tako tudi nebrzdana draginja, pri kateri prednjači vse dražja hrana.
Človeka ob vsem tem včasih prime, da bi se obrnil in šel nazaj. Kam? Nazaj v lepše čase? Ali je to čas epidemije? Nikakor, če nam je ostalo v spominu vsaj nekaj tega, kar smo preživljali. V obdobje navidezne blaginje pred njo? Zakaj le, če pa je trajala kratek čas po globoki gospodarski krizi pred njo. Verjamem, da če smo preživeli vse to, nazadnje še kugo sodobnega časa, potem bomo tudi lakoto in vojsko – čeprav reši nas tega, o gospod. Pesimisti obupujejo že vnaprej in svoj negativizem hranijo s prepričanjem, da se je trdoživost pri ljudeh izgubila. Še posebej pri mladih. Sama pa jo prav pri njih prepoznavam zelo razločno in povsem enako, kot smo jo imeli sami v času našega zorenja. Opazujem voljo mladih do življenja in ustvarjanja ter njihovo upanje, da jim bo uspelo. Če bo njim, ki so naša prihodnost, potem bo vsem, kajne?