V torek se je po tednih molka oglasila šolska ministrica in povedala, da »obžaluje, da se bodo v sredo vrtci in šole zapirali zaradi nejevolje nekaterih zaposlenih«. V svojem zapisu je omenila nekaj najvišjih plač, ki so jih prejeli posamezniki, zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Kot prvo ne vem, zakaj se vedno govori o bruto plačah in ne o dejanskih zneskih, ki jih nekdo dobi na račun. Kot drugo pa se mi zdi najmanj nesramno, da izpostavlja tisto peščico posameznikov, pozablja pa na številne na minimalni plači.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Če tega ni zmogla Simona Kustec, bom jaz tokratni zapis posvetila delavcem na šolah, katerih dela javnost velikokrat ne opazi, in to povsem neupravičeno, saj so tako kot strokovni delavci enakovreden del šolskega sistema. Govorim o tehničnem osebju – kuharjih, delivcih hrane, čistilcih, hišnikih in drugih. Predvsem v času epidemije je bilo njihovo delo ključnega pomena. Bili so prvi, ki so bili po večmesečnem zaprtju šol poklicani, da šolske prostore uredijo v skladu s smernicami, ki jih je za varno delo v šolah določilo ministrstvo. Čistilci so večkrat na dan razkuževali skupne prostore, kar je pomenilo še dodatno delo na njihovem že sicer obsežnem seznamu del.
Delo tehničnega osebja že pred epidemijo ni bilo lahko. Ob tem bi posebej omenila delo kuharjev, ki morajo šolske obroke pripravljati po posebej strogih pravilih. Verjetno niste vedeli, da morajo ob pripravi vsakega obroka sproti natančno zapisovati podatke o vrsti in količini sestavin, ki jih uporabljajo. To pomeni tudi tako bizarne stvari, kot je tehtanje zrnc soli. Še posebej se je zahtevnost njihovega dela povečala v zadnjih letih, ko čedalje več otrok potrebuje posebne diete. Predstavljajte si torej delo v zavodu, kjer morata dva kuharja za približno 300 otrok in zaposlenih pripravljati vse od zajtrka, malice, kosila do popoldanske malice točno na uro, ob tem pa upoštevati še nekaj vrst diet.
Morda boste ob teh podatkih sprevideli, da ob minuli stavki šolskega sindikata, nad katero je javnost spet izlila veliko žolča, ni šlo zgolj za učitelje, temveč za vse zaposlene v šolstvu, med katerimi nekateri prejemajo zgolj minimalno plačo ali jim morajo do višine te plačati dodatek. Skrajni čas je torej, da se delo vseh zaposlenih v šolstvu primerno ovrednoti. Najprej jim mora prisluhniti vlada, ki ima v javnem sektorju očitno najraje zdravnike. Plače namreč dviguje tistim, ki so ob vseh dodatkih že tako ali tako zelo dobro plačani. In drugi? Z drugimi se vlada ne želi niti pogovarjati.