Ljutomerski policisti so v četrtek v okolici Ljutomera prijeli Hrvata, ki je v kombiju prevažal osem državljanov Turčije in pet državljanov Kitajske. Vsi potniki so ilegalno vstopili v Slovenijo, policija pa podrobnosti še preverja. Vse pa kaže, da gre za nov organiziran primer tihotapljenja tujcev na zahod Evrope.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na ministrstvu za delo uvedli kadrovske štipendije za socialne delavce
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za letošnje šolsko leto uvajajo kadrovske štipendije za pridobitev izobrazbe socialni delavec na programu druge stopnje. Rok za vložitev vlog je do porabe sredstev oziroma najkasneje do konca julija. Mesečna štipendija znaša 350 evrov, so sporočili z ministrstva.
Ljutomerski policisti so namreč že 17. januarja nedaleč od prleške prestolnice stopili na prste Ukrajincu, ki je na Apeninski polotok želel pretihotapiti 17 Pakistancev in dva Nepalca. Po besedah Romana Zvera, komandirja Policijske postaje (PP) Ljutomer, je šlo za dobro organizirano mednarodno kriminalno združbo, ki je tujce pobrala na srbsko-hrvaški meji, nekateri od njih so za prevoz plačali po več tisoč evrov, voznik pa jih je moral spraviti do Italije.
»Ukrajinski državljan je imel s seboj kar štiri mobilne telefone, po katerih je dobival navodila in zemljevide poti, iz kombija za prevoz oseb pa je odstranil sedeže, da je lahko vanj spravil 19 ljudi,« je nekaj podrobnosti razkril komandir. Kurir je v mercedes vitu bežal pred patruljo, dokler v Stročji vasi ni skočil s ceste in obstal v blatu. Že je zabredel v reko Ščavnico, da bi ušel policistom, a se je po glasnih ukazih vrnil nazaj in se jim predal.
»Analiza je pokazala, da v večini primerov prevozniki sami stopijo v stik s kriminalnimi združbami, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. V zameno za plačilo (zgodilo se je že, da je nekdo za prevoz iz Hrvaške do Italije dobil plačilo le 50 evrov) potem denimo v Zagrebu prevzame avto, ki mu ga nabavi združba, tujce in navodila za pot,« je še naštel načelnik ljutomerskih policistov.
Z izkušnjami iz tujine
Karel Reihs, Zverov pomočnik, je sodeloval pri analizi tihotapskih poti: »Če so v preteklosti v sprovajanje bili udeleženi lokalni prebivalci kot vodiči, ker so poznali teren, danes tega več ni. Zemljevidi so dostopni na pametnih telefonih in tihotapci med seboj komunicirajo denimo z aplikacijo WhatsApp, kjer prisluškovanje ni mogoče.« Komandirjev pomočnik je opravljal razgovore s Pakistanci: »Izkazalo se je, da je eden od njih iz domovine odšel že marca 2016. Najprej je moral plačati 3.000 evrov za pot do Grčije, nato pa še 5.000 evrov za prevoz po morju do Italije, ki pa mu je spodletel. Na zahod Evrope je kasneje poskušal priti po kopenski poti skozi balkanske države. Razlogov, zakaj so bežali, je več: eden je imel velik finančni dolg, drugi se je želel izogniti služenju vojaškega roka, spet tretji je bežal zavoljo verske pripadnosti.«
Pokrajina ob reki Muri, predvsem Razkrižje in okolica, sta glede na slišano očitno tako še vedno na zemljevidu tihotapcev, ki begunce iz držav, največkrat Hrvaške in Srbije, kjer so ti ostali zaradi strožjega nadzora na balkanski migracijski poti in po uvedbi mejne kontrole v Avstriji, spravljajo v njihove ciljne države v zahodni Evropi. Živ je zato postal spomin na čas od leta 1994 do 2001, ko je zaradi prelivanja krvi v nekdanji Jugoslaviji in begunskem valu še od drugod prehodni dom za tujce v Prosenjakovcih letno sprejel okoli 15 tisoč ljudi iz balkanskih, afriških in azijskih držav.
Dve patrulji PP Ljutomer sta 24 ur na dan na mejnem območju. Varujeta slabih 14 kilometrov državne meje, na kateri so tri ali štiri ključne/žariščne točke, prometnice, ki jih nepridipravi uporabljajo za prevoz nelegalnih prebežnikov v Pomurje.
Silvo Lasbaherje že dvakrat služboval v Makedoniji, kjer policisti iz evropskih držav pomagajo pri obvladovanju povečanega toka migrantov na balkanski tihotapski poti. Konec tedna smo se mu pridružili na terenu. »Izkušnje iz tujine lahko dobro unovčim doma, to je bil razlog za odhod na misijo,« pove. Bil je namreč prav tisti policist, ki je pred osmimi dnevi ujel Turka, ki je vozil pred Ukrajincem in ga oskrboval z informacijami. Tujec je imel nalogo preveriti, ali je krajevna pot čez zeleno mejo pri pokopališču v Razkrižju, kjer lahko iz Slovenije na Hrvaško ali obratno prestopajo le domačini, prosta. Naposled je padel v Lasbaherjeve roke, ukrajinski kurir pa je nato končal svojo pot v zasedi njegovih kolegov, ki so dobesedno čakali nanj. »Na tisto mesto, kjer smo dobili Turka, smo poslali patruljo, saj smo slutili, da se nekaj pripravlja,« je razložil prekaljeni mož postave.
Vsega ne preprečijo
Ljutomerski policisti ničesar ne prepuščajo naključju. Kakor je namreč podčrtal Zver, zadnje operativne informacije kažejo, da je v Srbiji »nekaj sto tujcev, ki bi lahko čez naše območje vstopili v Slovenijo in pot nadaljevali proti Italiji, vendar bodo sprovajalci zdaj, ko smo v slabih treh mesecih ujeli tri večje skupine prebežnikov, dvignili cene za prevoz, kajti tveganje zanje je večje, kar pomeni, da bi lahko nastopilo zatišje«. Komandir pa si vseeno ne zatiska oči: »Seveda se dogajajo tudi ilegalni prehodi meje, katerih ne uspemo preprečiti.«
Ljutomerčanom pri mejni straži pomagajo kolegi iz drugih pomurskih policijskih postaj, vodniki službenih psov, konjeniki in letalska enota. Na žariščnih točkah, je še napovedal sogovornik, pa je že predviden nadzor s kamerami.
