(VIDEO) Pasti pomurskih cest: Med Mursko Soboto in Gederovci vsaj tri nesreče na mesec

Pokanje avtomobilske pločevine je skoraj vsakdanjik na precej dotrajani in prometno zelo obremenjeni cesti med Mursko Soboto in Gederovci (R2-441/1298).Žal se vedno ne konča le z žvenketanjem pločevine, saj uradni podatki kažejo, da je omenjena državna prometnica v zadnjih desetih letih v 398 nesrečah vzela življenja trem ljudem, 269 pa jih je bilo poškodovanih. Torej se na tej cesti v povprečju zgodi 40 nesreč v enem letu ali vsaj tri prometne nesreče na mesec.

Da se zgodi nesreča, običajno mora odpovedati vsaj eden od treh dejavnikov, ki vplivajo na udeležence v prometu in na nastanek nesreče. To so človek, vozilo in cesta z okolico. Tudi ceste z okolico so lahko vzrok za nesrečo. Udeleženci v cestnem prometu se izobražujejo, vozila na cestah so novejša in varnejša, na naših državnih, lokalnih in regionalnih cestah pa zevajo vse večje in večje luknje. Zakonska določila sicer pravijo, da morajo biti javne ceste zgrajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za potek prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Pa je res tako?

Z avtom med kolesarje

Simon Detellbach, raziskovalec Prometnotehniškega inštituta ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, je že večkrat pod drobnogled vzel cesto med Mursko Soboto in Gederovci. »Največja nevarnost celotnega odseka so neustrezni horizontalni geometrijski elementi, ki se bodo sicer z rekonstrukcijo uredili tako, da bodo ustrezni. Torej: preme in krožni loki si sledijo brez prehodnic, ki so ključnega pomena pri vozni dinamiki vozila in udobja potnikov, še posebej pri visokih hitrostih, ki niso neznanka na tem odseku,« pravi strokovnjak iz prometnih vrst.

Druga nevarnost so še premajhni prečni skloni, kar pomeni, da je cesta premalo nagnjena, ali celo obratni prečni skloni na določenih ovinkih: »S številnimi poškodbami voziščne konstrukcije, neravninami, posledično slabim odvodnjavanjem in različnimi kvalitetami obrabne plasti, saj so vedno preplastili le rob vozišča – leva kolesa vozila vozijo po starem oziroma »zlizanem« asfaltu, desna kolesa vozila pa po novem neobrabljenem asfaltu –, imajo vozniki pri malo višjih hitrostih težave z vodenjem vozila. Zato prihaja do nenadnih nenadzorovanih manevrov z volanom, vožnje na nasprotni pas ali zdrsov z vozišča, kjer pa se zaradi dvignjene nivelete ceste nad nivo terena vozilo pogosto prevrne.«

Kje je rešitev?

##YOUTUBE-https://youtu.be/zgFg99LRFpY##

Detellbach ob tem opozarja na še eno prežečo nevarnost omenjene prometnice. Kolesarska steza, ki je speljana med Veščico in Vančo vasjo, je precej nižja kot raven vozišča, ki je dvignjeno visoko nad okolico, zato je prevračanje vozila s ceste neizogibno. Ko avtomobil zaradi prevelike hitrosti zanese s ceste, pove Detellbach, je precejšnja verjetnost, da se bo zvrnil na kolesarsko stezo, in če bodo na stezi kolesarji ali pešci, se takoj lahko zgodi najhujše.

Ujetnica prazne proračunske malhe
Viktor Obal, občinski svetnik na Tišini, je o problematiki ceste večkrat povzdignil glas na občinskem svetu: »Po številkah tukaj gre za črno točko. Prizadevamo si, da se cesta na odseku med Vančo vasjo, Rankovci in Gederovci obnovi in da se hkrati zgradi tudi kolesarska povezava. Napovedano je bilo, da se bo vse začelo graditi že leta 2014, vendar se od takrat še ni zgodilo nič.« Projekt rekonstrukcije prometnice R2-441/1298 predvideva obnovo cestišča od Veščice do krožišča v Gederovcih in naprej do državne meje.Do zdaj je bil zgrajen le 2,5 kilometra dolg odsek steze med Veščico in Vančo vasjo. Pri vseh drugih projektih pa je ostalo le pri izdelavi dokumentacije. Zaradi praznega državnega proračuna sta namreč negotovi tako posodobitev ceste kot tudi nadaljnja gradnja kolesarske steze do Gederovec.

Zelo hitro, ker je pregledno

Vozniki skozi Rankovce, Vančo vas, Veščico in Černelavce zaradi občasnih radarskih meritev policije sicer vozijo umirjeno, zunaj naselij na odprtih odsekih pa so hitrosti previsoke. Na teh odsekih policija tudi ne more opravljati kontrol, ker ni primernih mest.Tudi zato je murskosoboška policijska postaja pod okriljem projekta Hitrost to cesto že pred leti uvrstila med črne točke v prometu v pokrajini ob reki Muri. Koordinator projekta, takrat je bil pomočnik komandirja postaje, Denis Zupančič je v analizi projekta med drugim povzel, da je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok nesreč: »Ker je cesta dvignjena, imajo udeleženci dober pregled nad dogajanjem v prometu in vozijo hitreje.«

A v poletnih mesecih se zaradi koruze na kmetijskih površinah zmanjša preglednost na nekaterih odsekih prometnice med Mursko Soboto in Gederovci. Kakor pravi Simon Detellbach, pa to zato, ker »so lastniki njiv »podaljševali« svoje površine v cestni pas, ki bi se moral bolj striktno varovati. To se je deloma izboljšalo z izgradnjo kolesarske steze na odseku med Veščico in Vanča vasjo, ker so se kmetijske površine odmaknile od ceste«.

Treščili celo v drevje

Nekateri pododseki so se po Detellbachovih besedah še deloma rekonstruirali, kot je odsek pred križiščem za cesto proti Kupšincem in kupšinskemu pokopališču iz smeri Murske Sobote: »Naredila se je preplastitev in poprava prečnega sklona ter postavila se je varnostna ograja.« Posodobil se je tudi most oziroma propust na cesti proti Kupšincem, ki je bil »kriv« za marsikatero zvito pločevino in prav tako hudo poškodbo udeležencev v prometu.

»Vsekakor se z odstranjevanjem nevarnih ovir in predmetov v bližini ceste zmanjšujejo tudi posledice prometnih nesreč. Pred več kot desetimi leti je bilo namreč ob tej cesti kar nekaj večjih dreves, v katerih je takrat svojo pot končalo marsikatero vozilo,« še pristavi raziskovalec Prometnotehniškega inštituta ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.