V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
V Sloveniji se romski jezik uradno nikjer ne uporablja. Za izboljšanje situacije na tem področju bi država po oceni predstavnikov romske skupnosti lahko podprla sistemsko uvedbo poučevanja romskega jezika v šolah za tiste, ki bi se ga radi naučili. S tem bi se dala možnost ohranjanja, spoznavanja in proučevanja romskega jezika, menijo.
Romski jezik je zelo raznolik, saj v skoraj vsakem romskem naselju Romi govorijo nekoliko drugače. Še posebej pa Romi v Sloveniji izpostavljajo razliko med Romi, živečimi v Prekmurju, kjer je opaziti močan vpliv Madžarščine, in tistimi, živečimi na Dolenjskem.
Iz javno dostopnega gradiva za izobraževalni program Spoznavanje romščine in krepitev medkulturnega dialoga iz leta 2012 je tako moč videti primerjavo nekaterih besed, ki kaže, da sta si prekmurska in dolenjska romščina ponekod sicer podobni - na primer "sonce" je v dolenjski različici "kham", v prekmurski pa "u kham", "koleno" je "čang" ali "i čang". Pri nekaterih primerih pa so si povsem vsaksebi - na primer besedo "mesec" v prekmurski romščini prevajajo kot "u čhon", v dolenjsko-belokranjski pa kot "misico". "Včeraj" bi prekmurski Romi rekli "ijč", dolenjski pa "rati".
Spodnji video iz leta 2011 prikazuje razmišljanje mlajše in starejše generacije Romov v Prekmurju o pomenu in prihodnosti njihovega jezika:
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/QP1v_WIH2C8##
V obdobju zadnjih let na Zvezi Romov za Dolenjsko opažajo, da se romski jezik, kakršen se je ohranjal v ljudskem izročilu, deloma izgublja. Socializacija in modernizacija vplivata na romsko mladino, da ne ohranja več toliko romskega jezika in običajev kot nekoč.
Literatura kot posebni skupini navaja še narečje gorenjskih Sintov, ki sodi k nemški jezikovni skupini, in romske dialekte južnega Balkana z vplivom grščine in turščine. Ta posebnost romskega jezika je namreč socialno, kulturno in zgodovinsko pogojena.
Romska skupnost in znanost o jeziku si sicer prizadevata poenotiti jezik v smeri standardizacije romskega jezika in preliti zvočnost dialektov v pisani jezik.
Letos sta Zveza Romov Slovenije in RD Romani union Murska Sobota izdali knjigo z naslovom Romske legende/Romane phukavibja, s katero želita seznaniti mlajšo generacijo z bogato ustno kulturno dediščino Romov. Gre za pravljice, ki so izročilo pripovedovanja starejših Romov iz celotne Evrope. Kot so še zapisali, so tovrstne pravljice dober vir za proučevanje romskega jezika. Bralec ob prebiranju pravljic dobi celovitejšo podobo kulturne dediščine Romov.
Romska književnost je postala zgodovinsko dejstvo šele v 20. stoletju; leta preganjanja in diskriminacije Romov sta naredila svoje. Ustna književnost pa je bila med Romi stalno prisotna. Kar se tiče zvrsti je v vseh državah najpogostejša lirika, sledi ji proza, v zadnjem času pa tudi dramatika.
Romske legende in miti govorijo o veri v katoliškega boga, nastanku sveta in človeka, o zgodovini in življenju potujočih Romov; njih je nostalgija po otroštvu in mladosti, jasno pa se kaže tudi nemirni duh, zaradi katerega nimajo obstanka.
Romi po celem svetu praznujejo in za svoja priznavajo le dva svetovna dneva – 8. april, svetovni dan Romov, ter 5. november, ki je razglašen za svetovni dan romskega jezika.
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi med osem in deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7000 do 12.000.
