Slovenska tiskovna agencija (STA) danes poroča o težavah Pokrajinske in študijske knjižnice (PiŠK) Murska Sobota, o katerih smo na straneh našega časopisa in portala vestnik.si že večkrat poročali. Kot je že znano, se PiŠK v zadnjih letih sooča z izzivi, ki po mnenju knjižničarjev vplivajo na kakovost njihovih storitev. Sindikalna zaupnica sindikata Glosa Suzana Lukovnjak je za STA povedala, da se srečujejo s pomanjkanjem strokovnih delavcev in zastarelo opremo, ukinili so tudi bibliobus. Vodstvo knjižnice trdi nasprotno. Direktorica Klaudija Šek Škafar je v bolniškem staležu od januarja 2024, njen namestnik Albert Halasz pa je za STA povedal, da se PiŠK razvija v koraku s primerljivimi splošnimi knjižnicami v Sloveniji. »Imamo sodobno zgradbo, usposobljene sodelavce in bogato knjižnično zbirko,« pravi Halasz, ki sicer za naš medij doslej ni dajal izjav rekoč, da ni pristojen za posredovanje informacij o delovanju knjižnice medijem.
Po besedah Lukovnjakove sindikat opozarja na kadrovske težave, saj strokovnih delavcev, ki odhajajo, ne nadomeščajo pravočasno. »Trenutno imamo le enega zaposlenega z licenco za vzajemno katalogizacijo, kar vpliva na obdelavo gradiva in dostopnost kakovostnih informacij,« je poudarila.
Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.
Da poleg številnih drugih obstajajo v knjižnici tudi tovrstne težave, smo izvedeli tudi v našem uredništvu. Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) ima denimo s PiŠK dogovor, da se raziskovalne naloge, ki so se uvrstile na državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, vnašajo v sistem Cobiss. »Leta 2002 je bilo prvič v Murski Soboti izvedeno srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev, nekaj let kasneje se je priključilo še srednješolsko srečanje. Raziskovalne naloge so bile do leta 2019 v pisni obliki in smo jih fizično tudi predali v hrambo PiŠK ter vpis v Cobiss. Raziskovalne naloge v tiskani obliki so na razpolago tudi za izposojo v čitalnici. Od leta 2020 so naloge zgolj v elektronski obliki in so shranjene v digitalni zbirki ZOTKS (Zbirke dokumentov ZOTKS). Direktorica Klavdija Šek Škafar je zagotovila nadaljnje vpisovanje nalog v sistem Cobiss, kar se je nemoteno izvajalo do leta 2022. Po prejemu podatkov in nalog na trajnem naslovu je le-te vpisovala Terezija Antolin, ki pa se je upokojila. Raziskovalne naloge iz let 2023 in 2024 (gre za cca. 900 raziskovalnih nalog) niso vpisane v sistem, saj je potrebno za vpisovanje imeti pridobljeno licenco, kar pa ima trenutno zgolj en zaposlen in ne uspe vsega storiti v delovnem času,« nam je v zvezi s tem povedala Darja Kozar Balek, vodja regionalnega centra ZOTKS. V zvezi s tem se je obrnila na direktorica in dobila odgovor pooblaščenca Alberta Halasza, da bodo uredili vpis. »V mesecu januarju 2025 sem prejela mail zaposlenega v knjižnici, da tega ne bodo več opravljali za vse naloge, temveč lahko samo za naloge, ki so nastale v lokalnem okolju, ter da naj se obrnem na ostale osrednje knjižnice po Sloveniji. Trenutno iščemo na ZOTKS rešitev, da bi se naloge naprej vpisovale v sistem. Vpisi v Cobiss štejejo namreč mladim raziskovalcem kot referenca avtorskega dela, nenazadnje tudi pri vpisih in pridobivanju različnih štipendij, zato si prizadevamo za rešitev problema,« tako sogovornica, ki dodaja, da ji je žal za situacijo, daj so imeli s PiŠK v preteklih letih dobro in zgledno sodelovanje.
Padec izobrazbene strukture
Suzana Lukovnjak je opozorila tudi na upad izobrazbene strukture zaposlenih. »Knjižnica Murska Sobota ni le splošna, temveč tudi študijska in osrednja območna knjižnica, ki mora zagotavljati dostop do zahtevnejših informacij študentom in raziskovalcem. Brez ustrezno izobraženih bibliotekarjev to ni mogoče,« je izpostavila za STA. »Izobrazbena struktura zaposlenih v PiŠK Murska Sobota ne pada, temveč se zvišuje,« pa trdi Halasz in dodaja, da večina novo zaposlenih v zadnjih letih presega zahtevano stopnjo izobrazbe. Pri zaposlovanju po njegovih besedah ni negativne selekcije, izbiro pa vedno izvaja strokovna komisija.
Knjižnica tudi ne sledi sodobnim tehnološkim trendom. »Nimamo opreme za brezstično poslovanje, ni knjigomatov, ki bi omogočali izposojo in vračilo gradiva tudi zunaj delovnega časa knjižnice,« je dodala Lukovnjak. Na to Halasz odgovarja, da načrtujejo v prihodnjih letih širitev digitalnih storitev, večjo dostopnost knjižničnega gradiva in krepitev bralne, digitalne in medijske pismenosti.
Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.
Tudi v Vestniku smo poročali o težavah z bibliobusom, ki že lep čas ne vozi oziroma opravljajo to dejavnost s pomočjo kombija, knjige razvažajo v škatlah, kar omejuje dostopnost knjig za uporabnike, predvsem za vrtce, šole in starejše. O dejavnosti potujoče knjižnice je Halasz za STA povedal, da jo namesto z bibliobusom začasno izvajajo s službenim vozilom, kar so po njegovih besedah uporabniki pohvalili. Dodaja, da statistični podatki kažejo, da delovanje potujoče knjižnice ni bistveno okrnjeno, saj storitev izvajajo na vseh postajališčih. »Aktivnosti za zagotovitev nadomestnega bibliobusa so v sklepni fazi, oddana je bila ponudba za nakup bibliobusa goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica,« je še povedal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pokrajinska in študijska knjižnica zaradi "madžarske razstave" že pod drobnogledom inšpektorata
Položaj slovenščine na razstavi o Petru Nadasu je v nasprotju z zakonom. Da je ravnanje PiŠK sporno, so pokrajinskemu slavističnemu društvu pritrdili tudi ugledni jezikoslovci in služba za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo.
Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.
Lukovnjak je v pogovoru za STA zaključila, da se sindikat Glosa zavzema za izboljšanje razmer, pri čemer poudarja potrebo po dialogu med zaposlenimi in vodstvom ter nujnost dodatnih zaposlovanj in investicij v sodobno knjižnično opremo. Halasz pa meni, da bo javna podoba boljša, ko ne bo več stalnih pritiskov, povezanih z imenovanjem direktorice Šek Škafar.