»To me je sproščalo in ob tem sem se dobro počutila. Tudi zato sem se po osnovni šoli vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje Maribor, smer modni oblikovalec. Tam sem pridobila veliko izkušenj in znanja, nato pa sem se vpisala na študij likovne umetnosti na mariborski pedagoški fakulteti. Oblačila sem namreč raje risala kot oblikovala,« je povedala sogovornica. Vedno je z navdušenjem risala ljudi, predvsem obraze. Spomni se tudi ene izmed domačih nalog iz srednje šole – narisati znano osebnost po fotografiji. »Že takrat sem se navdušila za portrete, temu pa sem posvetila tudi diplomsko nalogo z naslovom Fotorealizem in fotorealistični portreti.«
Portrete družinskih članov, prijateljev in znancev je risala že med študijem, letos pa se je odločila, da bo svoje znanje izkoristila in se začela z risanjem portretov ukvarjati tudi poslovno. Odločila se je za osebno dopolnilno delo, svoja dela ustvarja pod imenom Galerija Valerija. »Idejo za ime sem dobila že pred leti, verjetno pa veliko ljudi niti ne opazi, da sta v teh dveh besedah le začetni črki drugačni. Prav zaradi tega mi je všeč, enostavno spadata skupaj. Upam seveda tudi, da bom imela v prihodnosti svojo galerijo, kjer bom lahko razstavljala in prodajala lastna dela.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Riše s svinčnikom in ogljem
Pri risanju portretov uporablja le svinčnik in oglje. »Rišem s svinčniki različnih trdot. Vse od H, ki je trd in lahko z njim zelo podrobno narišem detajle, do 9B, ki je zelo mehak in ga največkrat uporabljam za sence in ton obraza. Oglje uporabljam predvsem za temnosive in črne predele portreta,« pojasni. Všeč ji je namreč zelo močen kontrast od bele do črne, predvsem na obrazu, ki je v resnici zelo malo kontrasten. Narisan na papirju, doda sogovornica, pa ravno zaradi kontrasta oživi. Vsak portret je poseben izziv, saj nobenega ne riše dvakrat. »Vedno se želim čim bolj približati originalni fotografiji in seveda tudi vsem detajlom, ki so pri večjih formatih zelo pomembni. Takrat se z veseljem posvetim čisto vsaki dlačici v obrveh, trepalnicam, pramenu las. Samo da je vse na pravem mestu, tako kot na fotografiji.«
Dodaja, da je kakovost portreta v največji meri odvisna od fotografije. Če je kakovostna, je tudi portret lahko narisan bolj podrobno. »Z veseljem pomagam pri izbiri fotografije, če se stranke same ne morejo odločiti.« Kuharjeva riše samo po fotografijah, saj je takrat, kot pravi, ujet trenutek oziroma en izraz na obrazu. »Pri večurnem risanju so vsi obrazi resni in brez čustev, pa še tako zelo podrobno jih ne morem narisati. Zelo so mi všeč čustveni izrazi in z največjim veseljem narišem nasmejano in srečno osebo.« Čas nastajanja portreta je odvisen od formata slike, od števila oseb, ki jih upodablja, ne nazadnje tudi od upodobljenca. Pri nekaterih ji več časa vzame risanje las, pri drugih risanje oblačil. »Večinoma pa za en portret v velikosti 30 krat 40 centimetrov porabim osem ur, brez priprav in skiciranja.«
Portreti kot darilo
Radgončanka svojih del ni še nikoli zavrgla. Kot pravi, je zelo natančna in pri svojem delu perfekcionistka, zato se vedno potrudi po najboljših močeh. »Še zmeraj ob koncu popravljam veliko detajlov. Žal to vzame veliko časa, ampak ne morem nehati, dokler sama nisem zadovoljna.« V svoja dela vloži veliko časa in potrpežljivosti, vendar to odtehta zadovoljstvo strank. Prejema namreč veliko pohval, velikokrat ji rečejo tudi, da je portret še boljši kot fotografija. »Nepopisno lep občutek je, ko nekdo drži v rokah svoj portret in s prav posebnim sijajem v očeh ter nasmehom na obrazu pove več kot s tisoč besedami.« Portreti so lahko čudovito darilo ob različnih priložnostih. Po besedah sogovornice njene stranke portrete podarjajo ob obletnicah poroke, za krst, birmo, poroko ali rojstni dan, nekatere tudi ob koncu šolskega leta, več naročil pa je tudi sedaj v adventno-božičnem času. »Veliko strank želi imeti portret svojih otrok ali družine, portret torej naročijo zase in ne za darilo.«
Kuharjeva ne riše samo portretov, ampak rada poseže tudi po čopičih in akrilnih barvah. Za svojo dušo rada tudi fotografira, kaj sešije, izdeluje vabila in unikatna darila za svoje najdražje in prijatelje. »Ker pa sem mamica dveletne deklice, mi veliko prostega časa ne ostane,« še doda.