Deblo enega največjih črnih topolov ob starem rokavu Mure v gozdu Orlovšček je v prejšnji zimi oglodal bober ter s tem ogrozil njegov obstoj. Da bi ga obvarovali pred novim objedanjem, so ga sodelavci Zavoda RS za varstvo narave po dogovoru z upravljavcem gozdov rodbine Zichy, kjer topol raste, pred kratkim zaščitili, tako da so ga premazali s snovjo, ki odvrača bobra. »Upamo, da mu topol ne bo več teknil,« so naravovarstveniki novico o varovalni akciji, ki so jo objavili na spletni strani zavoda za varstvo narave, podprli še z dobrimi željami.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Hvala, da v družbi puščate prijetno sled
Trud in delo nominirancev Vestnikovih akcij Vestnikova osebnost leta in Ljudje odprtih rok nista ostala neopažena - Na idiličnem Posestvu Gjerkeš v Fikšincih podelili kipec in plakete
Bober, topol, lastnik
Topol v obsegu meri več kot 5,6 metra in je viden s ceste med mrtvico Jula (Hotiškim jezerom) in Hotizo na desni strani ceste v smeri Hotize. Raste v dobro ohranjenem poplavnem gozdu ob starem rokavu Mure, ki je zavarovan kot biosferno območje in Natura 2000.
Občudovanja vredno drevo izjemnih dimenzij je tu stalo veliko prej, kot so se v njegovo bližino naselili bobri, ki pa so prav tako zaščitena živalska vrsta. V tem habitatu ali življenjskem okolju rastlin in živali je drevo oziroma prostor dragocen tudi za za lastnika. Srž te zgodbe je torej, kako v tem trikotniku ustvariti sobivanje. To vprašanje se ne pojavlja prvič zaradi topola velikana, ampak že najmanj petnajst let ali od takrat, ko so se bobri iz Hrvaške razširili po naravni poti v Slovenijo, od koder so izginili pred nekaj stoletji, ter se na nekaterih območjih toliko namnožili, da že povzročajo škodo v gozdovih in na poljščinah.
Bober ob Črncu in rokavih Mure
Ljudje opažajo, da so se bobri namnožili predvsem na območjih v bližini Mure in potoka Črnca, opozarjajo pa tudi na vse večjo škodo, ki jo povzročajo, pove Vera Markoja, županja Občine Črenšovci. Zato bi bilo treba znova presoditi zaščitno ravnanje, da bo vzpostavljeno neko sobivanje, meni Markojeva.
Bobre je mogoče opaziti tudi na območju sotočja Mure in Ščavnice, pove Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje, kjer so se na dokaj odročnem in mirnem kraju lotili tudi dreves premera 80 centimetrov. Bobri torej so, še pove župan, ni pa jih več toliko, kot jih je bilo spomladi pred dobrimi tremi leti, ko so povzročili vzdolž Mure pravo razdejanje in je bilo na kupu podrtih tudi trideset dreves. Prav tako jih na območju občine ni več mogoče zaslediti ob Ščavnici, ob kateri so se najprej naselili po prihodu iz Hrvaške pred leti in ki je bila v delu tudi regulirana. Kajti bobri se selijo v okolja, kjer je mir in dovolj mladega drevja, še pove Ivanušič.
Po številnih obglodanih drevesih, rovih in jezovih na potoku Črnec nekateri lastniki kmetijskih zemljišč sklepajo, da so velike družine bobrov zdaj tudi na območju Polanskega loga in v bližini Copekovega mlina. Ob škodi, ki jo bobri povzročajo v gozdu, ta nastaja še zaradi jezov v potoku in zastajanja vode, ki se potem razliva po bližnjih poljih.
Ljudje, ki jim bobri uničujejo gozd in poljščine, predvsem koruzo, ki je nujna za njihovo preživetje, največjih glodavcev zato ne sprejemajo več z naklonjenostjo. Toda učinkovitih načinov zaščite za preprečevanje škode ni.
Zaščita obstaja, vendar ni popolna
Naravovarstveniki iščejo različne rešitve. Za preprečitev škode na brežinah in visokovodnih nasipih predlagajo zaščito z vkopano kovinsko mrežo, za zaščito drevja pa uporabo zaščitne mreže, tulcev ali posebnega premaza. »Za zaščito se danes uporabljajo predvsem različni premazi, ki vsebujejo kremenčev pesek in druge snovi, ki so srnjadi, jelenjadi in glodavcem, kot je bober, neprijetne,« pravi Tadej Tornar, naravovarstveni svetovalec pri zavodu za varstvo narave. Debla dreves je treba premazati do višine, ki jo žival lahko doseže, pri tem pa je treba paziti, da se deblo premaže povsem. Ti premazi imajo življenjsko dobo nekaj let, zato je premazovanje treba ponavljati vsakih nekaj let. Premaze je mogoče kupiti pri različnih prodajalcih, uporablja jih tudi Zavod za gozdove Slovenije in za imeni Wöbra in Trico so registrirani tudi v Sloveniji.
Toda težava je, da če se bobru nekje prepreči dostop do gozdnega drevja, se bo preselil drugam. Prav zato bi morala država razmisliti in sprejeti odločitev o tem, kako bobru in človeku omogočati sobivanje.
Povrnitev škode
Povrnitev škode lastnikom je ena od možnosti, toda postopek je zapleten, odškodnine pa premajhne glede na povzročeno škodo, pravijo kmetje. Prav tako morajo pri oddaji vloge dokazovati, da so na primer svojo poljščino zavarovali pred bobrom z nameščenim ultrazvočnim odganjalcem glodavcev. Toda živali se tega preprosto navadijo in se hitro spet počutijo varne, povedo.
Ker je bober zaščitena živalska vrsta, se odškodninski zahtevki uveljavljajo po postopku za škode po zaščitenih vrstah iz oddelka za gozdne živali in lovstvo pri zavodu za gozdove. Na območju Pomurja je bilo pred nekaj leti teh odškodninskih zahtevkov od pet do deset na leto. A pristojni so že pred nekaj leti opozarjali, da v Sloveniji ni jasnih meril, kaj škoda po bobru sploh je.