Kmete je lansko spomlad neprijetno presenetil pogled na prazna polja, kjer bi morale uspevati oljne buče, krivdo pa so pripisovali semenu in evropski direktivam, ki so onemogočile fungicid, kateri je omogočal boljšo zaščito semena. Zaradi upada prihodka je bilo govora celo o pravnih postopkih. Kot je takrat dejal Franc Küčan, kmet iz Tešanovec, ki se je soočal z isto težavo, bodo kmetje dokazali svoj prav tudi s pomočjo Kmetijskega inštituta Slovenije. Ta je sedaj dal odgovor. V Kmetijskem inštitutu Slovenije so strokovnjaki iz Laboratorija za kontrolo kakovosti semena namreč opravili analizo in prišli do odgovora glede kalivosti semena oljne buče, ki pa verjetno marsikaterega kmeta, ki je doživel izpad, ne bo razveselil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bučno seme ni vzklilo, v nič je šlo več kot tisoč hektarjev njiv. Kmetje se pripravljajo na pravne postopke
Jezni kmetje terjajo odgovore, svoje pa so prispevale tudi obilne padavine.
Na dnu strani je povezava do celotnega članka Kmetijskega inštituta o opravljeni analizi, v nadaljevanju pa objavljamo ključne ugotovitve.
Ne seme in ne temperatura
Na vsakem vzorcu semena oljne buče sta bili tako v skladu z zahtevami Pravilnika o trženju semena zelenjadnic narejeni analiza čistote in kalivosti. Rezultati analize čistote semena so v celoti ustrezali zahtevam zakonodaje, glede na stanje posevkov pa je bilo pričakovati, da bodo rezultati analize pokazali neustrezno kalivost in da bodo dali odgovor za nastalo situacijo, pa temu ni bilo tako, navajajo v poročilu. "Rezultati kalivosti so bili veliko boljši od predpisanega minimuma 75 odstotkov. To pomeni, da je bilo seme primerne kakovosti za trženje, da je ustrezalo zahtevam zakonodaje in da seme treh inšpekcijskih vzorcev ni bilo krivo za nastalo situacijo," so ugotovili strokovnjaki in v nadaljevanju preverili še, ali je bilo za stanje krivo hladno vreme. "Vsi rezultati analize kalivosti pri različno dolgem obdobju nizkih temperatur in v optimalno namočenem substratu so pokazali, da tudi nizka temperatura ni bila kriva za stanje posevkov," so zavrgli tudi to možnost.
Krivda v tleh
Ker rezultati vseh dotedanjih poskusov kalivosti niso dali dokončnega odgovora na zastavljeno vprašanje, je to strokovnjakom narekovalo še razmislek o preverjanju odziva semena v stresnih razmerah s tako imenovanim hladnim testom. To je, kot poudarjajo v poročilu, ena najstarejših metod za preverjanje življenjske energije semena, s katero se še vedno preverja sposobnost koruznega semena, da vzkali in raste v mrzlih in vlažnih pogojih, ki se lahko pojavijo v času setve v mesecu maju."V tem zadnjem poskusu je ključno vlogo odigrala zemlja nasičena z vodo, v kateri seme kljub dobri kalivosti in vitalnosti ter kljub zaščiti s fungicidom ni kalilo, ali pa je začelo kaliti, a do vznika ni prišlo," so podčrtali strokovnjaki in v zaključku poudarili: "Kot so rezultati laboratorijskih poskusov kalivosti pokazali, ni bilo seme tisto, ki je krojilo razplet dogodkov, kot tudi nizke temperature zraka in tal ne, pač pa previsoka vlažnost tal. V takšnih pogojih seme kljub svojemu potencialu, ki se je z dobrim rezultatom kalivosti pokazal v optimalnih pogojih, ni dalo pričakovanega rezultata, pomagalo pa ni niti zaščitno sredstvo, saj ni imelo možnosti opraviti svoje funkcije."
Poročilo so povedno zaključili s citatom enega od prekmurskih kmetov, ki se je ob robu prazne njive, na kateri naj bi v tistem času že rastle buče, zapletel v pogovor s sodelavcem Kmetijskega inštituta Slovenije. "Ge van poven ka se je zgoudilo. Samo tou nede nišče prizno. Prehitro so vsi po vrsti šli sejat že v aprile, pa zemlou tudi nejso meli prpravleno za tikvi. Preveč na fino so jo obdelali, te pa je bilou telko vode, ka se je skorica gore napravla, tak ka seme neje moglo vö priti. Zemla za tikvi pa kukorco se more bole na groubo prpravti. Sigurno se je tou zgoudilo, ge van poven."