Živel prvi maj, praznik dela

Prvi maj velja za mednarodni praznik dela, ki ga praznujejo v več kot polovici držav sveta, in je spomin na 1. maj leta 1886, na krvave demonstracije v Chicagu, ko je prišlo v Haymarketskem izgredu do velikega poboja demonstrantov, ki so protestirali in zahtevali več pravic, med drugim osemurni delovnik. Je največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Prvi maj na različne načine obeležujemo tudi v Pomurju.

Na predvečer praznika so pri nas in drugod po Sloveniji zagoreli številni kresovi. Kresovanje je na Slovenskem izjemna kulturna dediščina, ki sega že v čase poganstva, danes pa ima predvsem družaben značaj. Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali po svetu in v Sloveniji. Delavci že takrat na svoje pravice niso opozarjali le s shodi, plakati in govori, ampak tudi s kurjenjem kresov na predvečer praznika. Šlo je torej za neke vrste vizualna opozorila, ki naj spomnijo na delavske pravice.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Vabljeni na pogovorni večer Restavracija v Business Point ART: Breda Breznik Farkaš

Vljudno vabljeni na drugega od treh pogovornih večerov, ki bo potekal v četrtek, 23. maja 2024, ob 19. uri v prostorih Business Point ART (BP ART), Lendavska ulica 1A, 9000 Murska Sobota (prostori bivšega Pomurskega tiska).

Del slovenske tradicije so tudi prvomajske budnice, ki so žive tudi še ponekod v Pomurju, na primer v Trnju. Praznovanje praznika tradicionalno začnejo godbe, ki igrajo delavske budnice. Nato sledi sprevod delavcev (krajanov), ki se poveselijo ob hrani in pijači, vsi pohodniki pa imajo po tradiciji pripet simbol – rdeči nagelj.

Flickr

Ob prazniku postavljamo tudi mlaje – simbol svobode in delavskih pravic. Tudi ta običaj sicer sega že v predkrščansko dobo. Nekaj dni pred postavljanjem mlaja se izbere drevo, ki ga bodo ob svečanem dogodku postavili. Na vrhu drevesa se pritrdijo okraski in slovenska zastava, na veje pa so obešeni raznorazni trakci. Mlaj se prav tako postavlja na predvečer praznika, tradicionalno pa ga postavijo mladi fantje. V Gančanih ima postavljanje »majoša« sploh posebno tradicijo.

Prvi maj je po vojni s kurjenjem kresov in postavljanjem mlajev nadomestil praznik sv. Krstnika oz. kresne noči. Namen tega praznika je opominjanje delavcev po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Kot državni praznik je bil v Sloveniji uzakonjen leta 1948.

Kot zanimivost − praznika dela na prvi maj ne praznujejo v ZDA in Kanadi, kjer so ga premaknili na prvi ponedeljek v septembru, saj so se oblasti bale, da bi spomin na dogodke v Chicagu vsako leto znova povzročil nemire in nasilje.