Na predvečer praznika so pri nas in drugod po Sloveniji zagoreli številni kresovi. Kresovanje je na Slovenskem izjemna kulturna dediščina, ki sega že v čase poganstva, danes pa ima predvsem družaben značaj. Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali po svetu in v Sloveniji. Delavci že takrat na svoje pravice niso opozarjali le s shodi, plakati in govori, ampak tudi s kurjenjem kresov na predvečer praznika. Šlo je torej za neke vrste vizualna opozorila, ki naj spomnijo na delavske pravice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Del slovenske tradicije so tudi prvomajske budnice, ki so žive tudi še ponekod v Pomurju, na primer v Trnju. Praznovanje praznika tradicionalno začnejo godbe, ki igrajo delavske budnice. Nato sledi sprevod delavcev (krajanov), ki se poveselijo ob hrani in pijači, vsi pohodniki pa imajo po tradiciji pripet simbol – rdeči nagelj.
Ob prazniku postavljamo tudi mlaje – simbol svobode in delavskih pravic. Tudi ta običaj sicer sega že v predkrščansko dobo. Nekaj dni pred postavljanjem mlaja se izbere drevo, ki ga bodo ob svečanem dogodku postavili. Na vrhu drevesa se pritrdijo okraski in slovenska zastava, na veje pa so obešeni raznorazni trakci. Mlaj se prav tako postavlja na predvečer praznika, tradicionalno pa ga postavijo mladi fantje. V Gančanih ima postavljanje »majoša« sploh posebno tradicijo.
Prvi maj je po vojni s kurjenjem kresov in postavljanjem mlajev nadomestil praznik sv. Krstnika oz. kresne noči. Namen tega praznika je opominjanje delavcev po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Kot državni praznik je bil v Sloveniji uzakonjen leta 1948.
Kot zanimivost − praznika dela na prvi maj ne praznujejo v ZDA in Kanadi, kjer so ga premaknili na prvi ponedeljek v septembru, saj so se oblasti bale, da bi spomin na dogodke v Chicagu vsako leto znova povzročil nemire in nasilje.
