Zora Levačić je postala po vladnem imenovanju vršilka dolžnosti glavnega inšpektorja Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje namreč lani ni bilo uspešno z izborom za zasedbo tega delovnega mesta po redni poti. Možnost za to ožijo pravila, po katerih lahko ta položaj zasede le zdravnik specialist, in sicer s področij higiene, epidemiologije ali medicine dela ter z najmanj enajstimi leti delovnih izkušenj, svoje pa so k temu dodale še razmere zaradi širjenja koronavirusa in pomanjkanje oziroma zasedenost zdravnikov ustreznih specialnosti.
»Sama imam dovolj izkušenj tako z vodenjem kot s področjem dela, zasedbo tega mesta pa sem vzela tudi kot izziv,« je povedala Zora Levačić, zdravnica specialistka epidemiologije, ki to funkcijo prevzema za največ pol leta oziroma do imenovanja glavnega zdravstvenega inšpektorja po izvedenem postopku. Sama se je v okviru javnozdravstvenih in preventivnih ustanov in ves čas svojega strokovnega dela ukvarjala z enakimi področji dela, kot jih z nadzorne plati obravnava zdravstveni inšpektorat.
Delo zdravstvenega inšpektorata poteka tudi v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Nacionalnim laboratorijem za javno zdravje, okolje in hrano, kjer je bila sama prej zaposlena ter opravljala vodstvene naloge. »Pričakujem, da bo to sodelovanje lahko zdaj še boljše. Presodila sem, da bi k temu lahko še kaj doprinesla, in se tudi zato odločila, da sprejmem to delo kot izziv. Včasih je dobro, če poznaš neki organ še z drugega zornega kota, kot se pozna sam, kajti to je vedno neki drug pogled.«
Ta drug pogled bo verjetno prispeval ne k spremembi ciljev, ker ti ostajajo isti, ampak k spremembam načina dela. Ali pričakujete, da boste imeli pri tem podporo zdajšnjih sodelavcev?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
»Strateški cilji so nastavljeni na dolgi rok, prav tako je že pripravljen načrt dela za letos. Vsekakor pa pri izvajanju tega pričakujem sodelovanje in povezovanje, za kar sem se vedno sama trudila na svojih prejšnjih delovnih mestih. Sodelovanje in medsebojno poznavanje sodelavcev je pomembno, čeprav je epidemija v zadnjih dveh letih to zaradi dela na daljavo skoraj izničila. Poskušali se bomo v prihodnje znova povezati in se tudi neposredno spoznati, delovati.
Ne glede na vse spremembe in zmanjšano število inšpektorjev lahko tudi rečem, da inšpektorat dela dobro in se dobro odziva na razmere ter da so vsa pričakovanja pri nadzorih z upoštevanjem prioritet več kot izpolnjena.
Število nadzorov se je v času koronavirusa povečalo, s tem da je bila prednost dana nadzorom, povezanim s covidom, in so v to zdaj vključeni tudi drugi inšpektorati. Toda v drugi polovici leta bomo začeli izvajati bistveno več nadzorov še na drugih področjih, ki zdaj niso bila deležna tolikšne pozornosti.«
Ali obstaja bojazen, da so se zaradi usmerjenosti inšpektorjev na obvladovanje širjenja virusa na drugih področjih zaradi zmanjšanega nadzora pojavljali odkloni?
»Vsekakor bo treba v prihodnje vse nadzorovati enako kot prej in načrt dela za leto 2022 že predvideva postopno vrnitev na način dela pred epidemijo, če bodo razmere to dopuščale.«
Vendar je za to treba imeti inšpektorje. V letu 2020 je imel zdravstveni inšpektorat 104 zaposlene, od tega 87 inšpektorjev. Boste predlagali nove zaposlitve?
»Ugotavljamo, da bi potrebovali več inšpektorjev, kot jih je sedaj, in tudi na pristojnem ministrstvu so že bile odobrene dodatne kvote za zaposlitev. Vsekakor bomo poskušali ekipo dopolniti, da bo delo steklo lažje in da se število nadzorov na posameznega inšpektorja zmanjša, kajti vsak nadzor potrebuje tudi svoj čas.
Eden od ciljev je, da se inšpektorat kadrovsko okrepi, da se še naprej izvajajo prioritetni nadzori zaradi covida, po enakih standardih kot prej pa tudi nadzori na preostalih področjih.«
Na katerem področju bi bilo treba po vašem mnenju še posebej povečati prisotnost zdravstvenega inšpektorata?
»Težko bi izpostavila eno od področij, saj je teh zelo veliko, mora pa biti vsako nadzorovano. Minimalno število nadzorov je sicer bilo zagotovljeno že doslej, vendar jih bo treba v prihodnje povečati. Kajti če teh nadzorov ni, je realno pričakovati, da bo popuščanj pri izvajanju ukrepov ali pomanjkljivosti več. To je tudi povsem človeško.«
»Z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem sem imela razgovor pred zaposlitvijo in glede na to, da sem epidemiologinja, je izrekel pričakovanje v smislu, da bi lahko doprinesla k zajezitvi širjenja virusa tudi na področju nadzora.«
Ali ste ob zasedbi mesta glavne inšpektorice prejeli od ministra kakšna posebna pričakovanja oziroma naloge?
»Z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem sem imela razgovor pred zaposlitvijo in glede na to, da sem epidemiologinja, je izrekel pričakovanje v smislu, da bi lahko doprinesla k zajezitvi širjenja virusa tudi na področju nadzora. Izrazil je tudi podporo dodatnim zaposlitvam inšpektorjev ter pričakovanje o krepitvi sodelovanja, kajti inšpektorat deluje kot organ ministrstva. Drugih pričakovanj ni imel.«
Samo v času covida je inšpektorat za zdravje dobil pooblastila za izvajanje nadzora po 222 novih zakonih in predpisih, je navedeno v poročilu o delu inšpektorata v letu 2020. To so številke, ki osupnejo.
»Da. To govori o morju sprememb, ki jim je treba slediti in jih upoštevati pri neposrednem delu na terenu, ob tem pa je treba poznati pravne podlage še za vsa druga področja. Vse to terja nenehno spremljanje navodil in usposabljanje inšpektorjev, da potem ti lahko stvari razlagajo na enak način in poenoteno tudi delujejo. Dostikrat ti odloki niso napisani tako natančno, da bi bili tudi dovolj jasni in bi jih vsi lahko razumeli enako.«
Pri zavezancih je obisk inšpektorja, pa naj bo to zdravstveni in kateri koli drug, sprejet tako ali drugače. Tudi odvisno od pristopa ...
»Da, to je res.«
Kakšna so vaša pričakovanja glede pristopa inšpektorjev pri nadzoru? Morda v smislu večjega poudarka preventivnemu in svetovalnemu delovanju pri reševanju zadev.
»Mislim, da je tak pristop že zdaj pomembno vpet v delo inšpekcije in da je bil dan velik poudarek temu, da inšpektorji niso samo kaznovalci. Ob tem da ugotovijo neskladnosti, inšpektorji tudi svetujejo, kako jih je treba odpraviti. Nekatere nepravilnosti se lahko odpravijo takoj, nekatere v določenem roku, in šele če se ponovno ugotovi kršitev, pride na vrsto sankcija. Nekateri rečejo, da inšpektorji pridejo zato, da 'pokasirajo', ampak naš način dela in navodila inšpektorjem niso takšna. Funkcija inšpekcije je res nadzorna in represivna, vendar ne na nasilen način.
Če je nadzorovanec dojemljiv za naše delo, bo to tako tudi razumel, seveda pa smo vsi vsak svoja osebnost. Res pa je tudi, da vsi inšpektorji na terenu ne nastopajo na enak način ter obstajajo med njimi razlike. Dobivajo pa enake napotke in se skuša doseči, da vsi na enak način razlagajo zakone in zahteve, da na enak način izvajajo nadzore in se na podoben način tudi obnašajo. In to bom na vsak način spodbujala tudi v času svojega delovanja.«
Ali je sistem dovolj odprt za javnosti, pa s tem ne mislim samo na medije, in kakšen bi moral biti po vašem v tem smislu?
»Iskalcev informacij je veliko, vendar tudi na tem področju obstaja zakonodaja in pravila glede varovanja informacij. Včasih se pojavijo zahteve po razkrivanju vseh informacij, vendar se moramo držati nekih pravil in načel. Marsikdo bi želel marsikaj vedeti, vendar se vsega ne sme razkrivati. Kar pa se lahko razkrije in sodi v javnost in kar je potrebno, da se glede tega v sistemu spremeni, se bomo potrudili, da bo odprto za javnost.«