Slovesnosti ter podelitve nagrad in priznanj ob kulturnem prazniku bodo letos zaradi epidemije potekale drugače, vseeno se bodo marsikje spomnili kulturnikov in umetnikov, ki so pustili pečat na tem področju. V Mestni občini Murska Sobota je nagrado za vrhunske dosežke na področju kulture dobil Robert lnhof, plaketo za pomembne dosežke na področju kulture Tomi Bušinoski, priznanji za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini pa Argo, društvo za humanistična vprašanja, in Vida Bukvič, učiteljica športa na OŠ II Murska Sobota.
Tomi Bušinoski stremi k perfekcionizmu izvedbe
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Širši javnosti je bolj znan kot uspešen zborovodja, na Gimnaziji Murska Sobota, kjer je zaposlen kot profesor glasbe, pa Tomi Bušinoski skrbi tudi za krepitev umetniške ravni. Marsikomu so se vtisnile v spomin šolske prireditve in proslave, še posebno proslava ob 100-letnici gimnazije. »Ko smo pripravljali akademijo ob stoletnici, smo se zavestno odločili, da za to ne bomo vabili posebnih gostov ali nekdanjih dijakov, ampak da predstavo naredimo sami in vključimo samo dijake, ki so takrat obiskovali šolo. Želeli smo, da v predstavi, ki smo jo zasnovali iz plesa, glasbe in recitalov, pokažejo, kar znajo in zmorejo. Da vložijo sebe in svojo energijo,« pove Bušinoski, ki je bil koordinator akademije.
V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Bušinoski zna navdušiti dijake ne samo za sodelovanje, ampak da se trudijo tudi za perfekcionizem izvedbe. »Za vsakega približno veš, koliko zmore, moja naloga je, da jih skušam pripraviti, da se pokažejo v najboljši luči. Prav zanimivo je opazovati, kako se mnogi z vajo na odru razvijajo in postajajo vse boljši, s tem pa spodbujajo tudi druge. Pomembno je tudi, da mladi dobijo občutek, kako je stati na odru, se izpostaviti, in to pred publiko, ki jih najbolje pozna,« pravi Bušinoski. Plakete je bil vesel, poudari pa, da je za take prireditve nujno timsko delo. Profesor glasbe med drugim od leta 2012 sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Jugendkultursommer, ki nastaja v sodelovanju z mestom Ingolstadt in v okviru katerega mladi pridobivajo izkušnje in pripravijo skupno predstavo.
Društvo Argo in 25 let srečanj slovenskih mladinskih pisateljev
Priznanje je prejelo društvo za humanistična vprašanja Argo ob lanski 25-letnici srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede. Večdnevni festival vsako leto poteka v Murski Soboti, na njem se poleg pisateljev za otroke in mladino srečujejo tudi bibliotekarji, založniki, ilustratorji, literarni teoretiki in drugi ter odpirajo aktualna in temeljna vprašanja mladinske literature. Je eden tistih festivalov, ki skušajo spodbujati mlade in odrasle k branju kakovostne slovenske literature. Pomembni so tudi obiski pisateljic in pisateljev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, tako so se literati srečali z okoli 30 tisoč pomurskimi osnovnošolci in dijaki, začeli pa so vključevati tudi vrtčevske otroke. Kako močno zaznamujejo mlade srečanja s pisatelji, pove, da njihove knjige v šolskih knjižnicah kar razgrabijo. Festival je nastal na pobudo založbe Franc-Franc, društvo Argo je organizacijo prevzelo leta 2016, za festival pa delajo Norma Bale, Simona Cizar, Dragica Haramija, Franci Just, Feri Lainšček, Vesna Radovanovič in Darka Tancer Kajnih. »Mnogi pisatelji od vsega začetka prihajajo na srečanje, veseli pa nas, da se nam pridružuje vedno več mladih avtorjev,« pove predsednica društva Simona Cizar. V prihodnje se bodo trudili, da bi se festival z različnimi literarnimi in drugimi dogodki še bolj približal širši publiki in ji omogočil, da literaturo in pisatelje doživi v živo. Stalnica festivala je podelitev večernice, nagrade za najboljše slovensko mladinsko delo. Festival jim je lani uspelo izpeljati, podelitev nagrade pa je bila zaradi epidemije brez otrok, si pa želijo, da dvorano ob letošnji jubilejni podelitvi večernice spet napolnijo otroci.
Kultura in ples sta veliki ljubezni Vide Bukvič
Učiteljica športne vzgoje na OŠ II Murska Sobota Vida Bukvič je v šolstvu zaposlena 40 let, aktivno pa deluje tudi na kulturnem področju ter sodeluje pri organizaciji proslav in prireditev. »Šport je moj poklic, kultura in ples pa ljubezen,« pravi. Temu se s predanostjo posveča in za ples, predvsem izrazni, navdušuje mlade. Z učenci je ustvarila več glasbeno-plesnih predstav, ki jih je odlikovala dovršenost koreografije, scene, kostumov in glasbe. Med najbolj odmevnimi sta bili Ledeno kraljestvo V objemu ledu in Sto dalmatincev. Za mnoge predstave in prireditve je poustvarila besedilo ali recitale in vezne tekste napisala sama. Doda še, da brez pomoči vodstva šole, sodelavcev, učencev in staršev vsega tega ne bi mogla ustvariti.
Na odru je včasih stalo tudi več kot sto otrok. »Trudila sem se, da vključim čim več učencev in dam priložnost tudi tistim, ki so bolj zadržani in drugače ne bi stopili na oder. Včasih sem koga nagovorila sama, če me je kateri prosil pozneje, pa sem ustvarila dodatno vlogo, samo da se je lahko pridružil skupini. Za vsakega se je vedno našla vloga,« pravi Bukvičeva, ki je s svojimi predstavami živela in o izvedbi veliko razmišljala, hkrati pa je povabila in spodbujala mlade, naj v predstave vključijo svoje zamisli. »Učenci radi hodijo na vaje in uživajo v projektih, kjer se lahko dokažejo in dobijo občutek lastne vrednosti. Komaj so čakali vaje, ni jim bilo težko priti ne zjutraj, ne popoldne, ne ob koncih tedna,« jih pohvali. Zamisli ima za vsaj še tri predstave, ki bi jih rada pripravila, ko se enkrat po epidemiji spet vrnejo v šolske klopi.