Brigita Andrejek iz Martinja že nekaj let izdeluje različne uporabne izdelke iz džinsa. Ta material jo je od nekdaj privlačil, ker je trpežen, brezčasen in zelo nosljiv. »Vedno mi je bila škoda zavreči kakšne kavbojke, ko smo jih prerasli, zato sem razmišljala, kako bi džins ponovno uporabila. Ko smo bili še mladi, ni bilo toliko denarja kot danes in nismo zavrgli toliko oblek, zato jih znamo bolj ceniti kot današnje generacije,« pravi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Nekaj časa ni želela za šivalni stroj
Kar 36 let je bila zaposlena v tekstilni tovarni Mura in tam pridobila mnoge izkušnje s šivanjem, likanjem in kontroliranjem kakovosti izdelkov. Ko je dobila že drugo odpoved in ostala doma, nekaj časa ni želela sesti za šivalni stroj, čeprav so ji znanci prinašali oblačila, ki jih je bilo treba popraviti. »Nisem imela volje, oblačila so me po dva, tri tedne čakala v vrečki, da jih vzamem ven,« opisuje. Z možem sta ob ponujeni priložnosti na njegovo prigovarjanje kupila industrijski šivalni stroj, ki je prav tako dolgo časa sameval in čakal na uporabo. »Sosedje so še naprej prinašali kavbojke, naj jim zamenjam zadrgo, jih skrajšam, in ko sem se končno lotila dela, sem videla, da z navadnim šivalnim strojem tega ne morem narediti. Preslab je za džins.« Takrat je posegla po industrijskem stroju in tuhtala, kaj bi lahko ustvarila iz kavbojk, ki se več ne nosijo, in iz odpadnih delov. Spomnila se je, da so se v Muri naučile izdelovati copate iz blaga. Imela jih je še, jih razparala, dobila kroj in copate začela izdelovati iz džinsa. Nekaj jih je sešila, jih podarjala, nosili so jih doma in šivanje jo je prevzelo. »Počasi mi je začelo zmanjkovati džinsa in mož mi je dejal, da bo ostal brez kavbojk, če mu bom razrezala še kakšne,« je smeje povedala.
Ponudbo je začela dopolnjevati še s toaletnimi torbicami, ki jih je sprva prav tako podarjala sorodnikom, sosedom, znancem. »Vsi so mi govorili, kako je to lepo, naj fotografije izdelkov objavim na družbenih omrežjih. Na to se nisem spoznala. Nato mi je sin pokazal, ustvarili smo profil, najprej osebnega, nato še stran. Uredila sem si tudi osebno dopolnilno dejavnost in tako se je zgodba začela še uradno,« nadaljuje pripoved.
To jo sprošča in ji je v veselje
Izdelke iz džinsa izdeluje za svoje veselje, kot hobi in si s tem ne ustvarja pritiska. Upokojenka namreč rada uživa v življenju, opravlja gospodinjska opravila in si čas razdeli za več stvari. Z možem tudi rada potujeta in zapojeta v družbi prijateljev. Poleg copat in toaletnih torbic boste pri njej našli še torbice in nahrbtnike raznih modelov in velikosti, zapestnice, drobižnice, predpasnike ... Na vseh je tudi etiketa z napisom Bigi's Art. Pod tem imenom namreč najdete njene izdelke. »Ko sem bila mlada, so me klicali Bigi, in ko smo iskali ime za moje izdelke, smo se ga odločili uporabiti. Vnukinja je nato ustvarila še znak, sestavljen iz črnega šivalnega stroja in vijoličastih škarij.«
Džins najprej opere, nato razpara, ukroji ter sešije in zalepi. Ko je izdelek končan, ga še enkrat pregleda in zlika. Pogosto kombinira moder in črn džins, ker ženske pravijo, da izdelke potem lažje kombinirajo z oblačili, pogosto pa izdelke tudi okrasi z različnimi motivi iz umetnega usnja ali okrasnimi perlicami. Okusi strank so različni, zato so različni tudi motivi.
Občasno Andrejkova sodeluje na kakšnih sejmih v lokalnem okolju, večinoma pa prodaja prek družbenih omrežij. Ustvarja, ker jo to delo sprošča in ji je v veselje, ne zaradi zaslužka. Kljub vsemu pa pristavi, da dela rokodelcev niso dovolj cenjena. V izdelke vložijo veliko dela in truda, konkurirajo pa jim ceneni izdelki z Vzhoda, ki niso niti približno tako kakovostni. Želi si, da bi mladi postali bolj ozaveščeni o slabostih hitre mode, da bi spoznali, da se lahko materiali reciklirajo in ponovno uporabijo, saj s tem delamo dobro za naše okolje.