Kot pove, so že v času odraščanja s prijatelji ustvarjali glasbo in snemali, zato se je po srednji šoli odločila za vpis na zasebno višjo šolo smer avdioprodukcija. »V tistem času sem se ukvarjala z glasbo in imela vizijo, da bom avdioproducentka. Potem pa sem videla, da imajo na šoli nov snemalni studio, nekaj je bilo očitno v meni, da me je vleklo v te vode, in sem se preusmerila v videoprodukcijo,« pripoveduje. Med študijem je začela iskati študentsko delo, kjer bi pridobila izkušnje. Sprva je dva meseca montirala poročila pri Info TV, a je to delo nanjo učinkovalo preveč negativno, pove, nakar je dobila priložnost na TV Golica, kjer so iskali praktikante. »Zamolčala sem, da imam prakso že opravljeno, želela sem samo dobiti izkušnje. Sprejeli so me in začela sem delati v montaži. Tam sem se naučila vsega, čeprav glasba, ki jo vrtijo na tem kanalu, ni ravno po mojem okusu, so pa imeli različne projekte, vse od reklam, dokumentarnih filmov, resničnostnih šovov, videospotov itd. To delo mi je prineslo največ izkušenj, ker smo včasih dobili res slab material, potem pa smo iz njega morali narediti nekaj dobrega,« pripoveduje Milkovičeva, ki je to delo opravljala šest let.
Na TV Golica je imela sodelavca, ki se je ob službi ukvarjal še s snemanjem porok. »Enkrat me je povabil zraven za asistentko pri snemanju. Do tistega trenutka s porokami nisem imela nobenih izkušenj, v moji družini se niso prav veliko poročali. Pri snemanju porok ti pari največkrat dajo proste roke, da iz celodnevnega posnetka narediš nekaj lepega, in to je bilo zame, kot da bi prišla v peskovnik. Ugotovila sem, da bi morda to želela delati. Imela sem veliko idej, ki sem jih dajala kolegu, pa sem ugotovila, da je on zadovoljen s tistim, kar je ustvarjal do takrat. Tako sem se odločila, da s snemanjem porok poskusim sama.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Druga Švica
Vse prevečkrat smo namreč v upanju, da bomo zasvetili kot nova zvezda, med slabimi obrazi izbrali le manj slab obraz.
Splet naključij ji je odprl pot
Prvo je posnela na Gorenjskem, nekaj časa je usklajevala snemanje z delom na televiziji. Nato je ugotovila, da ji služba ne ustreza več. »Noben ponujeni projekt na televiziji me ni več pritegnil in čeprav nisem imela zagotovljenih toliko terminov za snemanje porok, da bi od tega lahko preživela, sem službo pred osmimi leti pustila, ker sem vedela, da mi bo to dalo čas, da se posvetim porokam. Že od začetka sem sicer vedela, da želim snemati tudi tuje poroke,« pripoveduje Alena Milkovič. Od takrat je število snemanj vsako leto raslo, da se ji je odprl tuji trg, pa je, kot pove, pripomoglo tudi veliko srečnih naključij. »Tržišče na Tajskem sem si recimo odprla tako, da me je k snemanju poroke neke znane tajske igralke povabil slovenski fotograf, ki je tam že delal. Ponujeno mi je bilo, da mi pokrijejo stroške prevoza na Tajsko v zameno, da posnamem in ustvarim triminutni video. Ker sem želela, da bi dobila delo na takih oddaljenih destinacijah, sem privolila, zavedala sem se, da bo to snemanje odločilno. Nekomu bi bilo morda težko delati zastonj, ampak mislim, da moraš take stvari videti kot priložnost. Na splošno sem človek, ki tvega.«
Podobna zgodba je bila tudi s Severno Ameriko. »Leta 2018 se po naključju v fitnesu pogovarjam z nekom in povem, da grem novembra v New York, ker se bom udeležila delavnice oz. predavanja poročnih fotografov. S to osebo ugotoviva, da sva isti teden v New Yorku, on je šel tja na poroko nekega slovenskega para. Na koncu nas je povezal za snemanje in tako sem dobila priložnost, da pokažem še video iz New Yorka.« Koliko porok je doslej posnela in v koliko različnih državah je že bila, ne ve natančno, je pa največ porok posnela v letu pred epidemijo, in sicer 23. »Na neki način mi je epidemija potem tudi ustrezala, saj je bilo leto 2019 kar naporno, in čeprav me je malo zaskrbelo, da se bo posel ustavil, sem leta 2020 vseeno posnela pet porok, dve celo v tujini.« O tem, kako iskane so njene storitve, priča tudi podatek, da ima zapolnjeno polovico terminov v prihodnjem letu.
Pomembni so ji odnosi
Pomembno ji je, da se s pari poveže tako, da pri njih začuti čustva. Z vsakim parom se pred sklepanjem pogodbe zato sliši prek videoklica, saj jo zanima, zakaj želijo izbrati prav njo. »Izberem pare, ki so jim bolj pomembni občutki kot to, da je posneto, s katerim avtom se pripeljejo na prizorišče poroke. Z veliko pari na koncu stkemo prijateljske vezi,« pove sogovornica, ki na porokah išče čustva, nekičasto romantiko, poleg samega obreda pa jo zanima ozadje vsake zgodbe. »Vedno opazujem odnose, npr. kakšen odnos imata nevesta in njena mama. Res lepi trenutki se dogajajo med pari in njihovimi družinami in to so tiste stvari, ki jih skušam ujeti v objektiv.« Kot še doda, skuša v videoposnetku vedno pustiti neko sporočilo za vse ljudi, ki si ga ogledajo. »Ne želim, da moje filme gledajo le (bodoče) neveste in ženini, konec koncev nočem niti, da so videti kot poročni filmi, ampak da so ti filmi inspiracija ljubezni.«
S snemanjem porok, pravi, se je naučila hitro reagirati, obrniti kamero, loviti trenutke, opazovati ljudi in njihovo mimiko, pridobila pa je tudi osebnostno. Vsaka poroka ji pusti neki vtis, vedno dela z drugačnimi ljudmi in tudi na različnih lokacijah, zato se ne boji, da bi se snemanja porok naveličala. »Med pari, ki me izberejo za snemanje, so pogosto finančni svetovalci, arhitekti, fotografi, načrtovalci porok, TV-producenti … To je zame dokaz, da delam dobro, ker me izbirajo ljudje, ki se spoznajo na te stvari.« Na snemanju ji vedno pomaga asistent, s tem pa ji je dopuščene tudi več kreativne svobode.
Poleg snemanja ponuja tudi mentorstvo tistim, ki bi radi spoznali osnove in trike dobrega videoposnetka. Ideja je nastala po tem, ko je leta 2019 skupaj s fotografoma pripravila foto- in videodelavnico v Istri, udeležila pa se je je celo udeleženka iz Teksasa. »Dober občutek je bil prenašati svoje znanje na druge, tako da sem se odločila, da ponudim mentorstvo prek spleta. Do zdaj sem bila mentorica približno dvanajstim zainteresiranim videografom, od tega je bil eden Slovenec, preostali so bili tujci, v glavnem iz ZDA.«
In načrti za naprej? »Nekako lani sem spoznala, da moram več časa posvetiti zasebnemu življenju. Moje delo mi je tako všeč, da lahko brez težav montiram posnetke več ur, težko se odklopim, celo na letalu sem včasih montirala. Sedaj sem končno uravnotežila svoje zasebno in poklicno življenje, zadala sem si, da bom na leto snemala do 15 porok in ob tem prevzela še kakšne tri manjše projekte. Želim si odkriti še kakšno novo destinacijo, nekoč pa bi se rada vrnila tudi v glasbene vode.«