»To je bilo že leta 2012, v to leto segajo naši začetki. Takrat sem začel delati na tej šoli in z Markom sva se kot mlada sodelavca takoj ujela (smeh).« Miran Flegar na omenjeni šoli uči glasbo, Marko Wolf pa mu je bil, pravi Miran, v veliko pomoč z najrazličnejšimi glasbili. »Imeli smo veliko željo po igranju,« dodaja Wolf, »pa smo si rekli, poskusimo. Vsak je že igral v nekem bendu, potem pa smo poskusili, ali bi lahko igrali tudi skupaj.« »Ker neka 'kemija' mora biti med člani benda in mi smo se ujeli,« ga dopolni Flegar. Peti član zasedbe je Jože Horvat, studijsko pa jim pomaga Jože Zadravec.Miran Flegar je prej igral v duetu popolnoma komercialno glasbo, a to ni bilo pravo, pravi. »V tem se nisem našel, ni bilo za dušo. V skupini V fájne pa smo se vsi našli.« Marko Wolf je vodil tamburaški orkester, na fakulteti pa je bil v skupini tolkalcev. »Ko enkrat začneš, brez glasbe ne moreš več,« poudari.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Propad Pindže) Franc Šlihthuber trdi, da ni bil poslovodja, sojenje pred epilogom
Sojenje Francu Šlihthubru in Štefanu Kuharju, nekdanjemu direktorju komunalnega in gostinskega podjetja, pred epilogom.
Dekleti sta v šoli kazali glasbeno nadarjenost in začeli kot duo Catara. Tara Jug, ki v skupini igra kitaro, pravi, da sta jima Miran in Marko pomagala že, ko sta s Katarino začeli sodelovati. »Stari sva bili enajst let, nastal je duo Catara in oba sta naju vodila. S tem se je naše sodelovanje razvilo v nastajanje skupine, začeli so se vrstiti tudi različni nastopi, kar je pomenilo tudi več vaj. Vse to nas je še bolj povezalo. Kar pa je za delovanje neke skupine najpomembneje, saj se to vidi tudi na odru.« Tara dodaja, da jih prav povezanost in veselje do glasbenega ustvarjanja »držita skupaj«. »Jaz si želim še več avtorskih skladb in še več nastopov (smeh). Zelo mi je všeč, da dajemo poudarek slovenskim pesmim, saj menim, da Slovenci premalo cenimo slovensko glasbo. To je vedno lepo slišati na prireditvi ali koncertu.«
Izdali prvo avtorsko skladbo
Ko so Katarina Šebök, Tara Jug, Miran Flegar in Marko Wolf ugotovili, da jim je »fajn« skupaj, so začeli vsak petek igrati v Ljubljani v eni od prekmurskih gostiln, igrali pa so tudi po Avstriji. »Jaz sem v tistem času v skupini igral kontrabas, ker pa sem bolj kitarist in lahko kot kitarist tudi več dam, smo za kontrabas poiskali Jožeta Horvata. In tako smo se rodili V fájne,« pojasni Wolf. Na vprašanje, kako se njihovo ime izgovarja, odgovorijo: »V fájne, Vö fájne ali Vö fájni... vse je prav, ker smo fájne (smeh).«Pred kratkim so izdali svoj prvo avtorsko skladbo Nekega lepega dne. »Naš repertoar temelji na domačem okolju,« pravi Flegar, »saj smo vedno izhajali iz tradicionalne prekmurske glasbe, ki pa ji dodamo neko noto sodobnosti – pridih drugih elementov in drugih zvrsti.« »Ne igramo zapletene glasbe, igramo tako, da ljudje lahko razumejo. Vzorec nam je bila prekmurska banda,« pa pove Wolf.
Prva skladba, ki so jo zaigrali in posneli, je bila Moja Sobota pevke Dorine. »Potem pa smo se lotili prleških, prekmurskih, porabskih, tako da smo imeli pripravljenih okrog 80 skladb,« še pravi Wolf.Skladbo Nekega lepega dne je napisal Wolf, prvič so jo posneli že pred tremi leti, a je morala dozoreti. »Po rahli predelavi smo jo dali na plano, tri, štiri skladbe pa še imamo pripravljene, samo dokončati jih je treba in posneti. Ne želimo delati na silo, ker nam ni treba. Tega ne delamo za denar, ampak za dušo.« Sami sebe V fájne tako ne vidijo na nekih velikih koncertih, ampak so bolj primerni za kavarniško vzdušje. Njihov edini cilj pa je uživati v glasbi.
