Na naših časopisnih straneh pogosto poročamo o dosežkih Prekmurcev in Prlekov na evropskih in svetovnih tekmovanjih v različnih športih. Dva od njih, Tadej Panker iz Kroga in Primož Adanič iz Renkovec (oba sta člana Ribiške družine Murska Sobota), sta se septembra kot tekmovalca slovenske reprezentance udeležila svetovnega prvenstva v športnem ribolovu v Italiji.
Prvenstvo je potekalo na reki Mincio pri Gardskem jezeru. Tekmovalo je 115 ribičev iz 23 držav. Slovenci so moštveno dosegli 10. mesto, med posamezniki se je Panker uvrstil na 41., Adanič pa na 55. mesto. Prekmurca sta bila v reprezentanco povabljena zaradi dosežkov na državnem prvenstvu v športnem ribolovu v letu 2019.
Več kot le hobi
»V veliko čast nama je bilo, da sva lahko zastopala slovenske barve. V Sloveniji je vseeno le okoli 250 registriranih športnih ribičev, na prvenstvu pa smo se merili recimo z ekipo Anglije, ki je svoje tekmovalce na prvenstvo poslala vsaj en teden pred začetkom, da so lahko trenirali na reki in jo dodobra spoznali. Medtem podatek, da ima Italija en milijon registriranih športnih ribičev, tudi kaže, da je udeležba na tovrstnem svetovnem prvenstvu za Slovenca velik uspeh,« pravi Panker.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
V ribolov sta ga kot štiriletnika zvabila starejši brat in oče: »Odkar se spomnim, sem imel ribiško palico v roki, na reki Muri pa sem preživljal ves prosti čas.« Adanič je prav tako zaprisežen ribič. Začelo se je tako, da si je kupil ribiško karto za aktivnejše preživljanje šolskih počitnic, končalo pa tako, da je danes zanj športni ribolov veliko več kot le hobi. Postal je namreč že tudi del njegovega načina življenja.
Tadej Panker pove, da, če želiš biti tekmovalni športni ribič, to zahteva svoj čas: »Ko grem na vodo, si za trening vzamem pet ali šest ur časa. V tem času preizkušaš palice, plovce, vabe, spremljaš obnašanje vode ter rib in tako dalje. Vse te izkušnje potem poskušaš prenesti na tekmovanja.« Primož Adanič kolegu pritrjuje: »Če želiš biti v športnem ribolovu uspešen, moraš biti natančen, potrpežljiv in iznajdljiv. Predvsem potrpežljivost je pogosto lahko ključna.«
Naša tekmovalca sta tako morala sleherno svojo izkušnjo unovčiti na reki Mincio, saj sta se torej pomerila s tekmovalci iz Anglije, države, ki je velesila v športnem ribolovu. Njihovi tekmovalci so še pred treningi in tekmovanjem namreč do obisti spoznali reko pri Gardskem jezeru, saj so najeli domačine, ki so za njih lovili na tem vodotoku, in nato podatke o tem, katere ribe so v vodi, na kaj najbolje prijemljejo ali kje se zadržujejo kot tudi kakšne so vodne značilnosti reke, posredovali Angležem. Ob Angliji sta velesili še Francija in Italija, športni ribolov pa razcvet doživlja na Madžarskem in Slovaškem.
Lahko bi bila še višje
»V teh dveh državah so začeli v ta šport vlagati enormne zneske denarja, mi pa se moramo zadovoljiti z drobižem od države in naše krovne ribiške organizacije, saj smo si skoraj vse stroške, ki smo jih imeli v Italiji, plačali sami. Ker nismo imeli spremljevalcev, smo morali kot tekmovalci veliko še improvizirati,« pojasni Adanič.
Na svetovnem prvenstvu so najprej na sporedu treningi, nato je sledilo tekmovanje. Tekmovalna trasa na reki Mincio je bila razdeljena po sektorjih s petimi tekmovalci, kolikor tekmovalcev je štela vsaka reprezentanca. Žreb je nato tekmovalce porazdelil po boksih v posameznih sektorjih, vsak tekmovalec v boksu pa je imel svojega sodnika.
»Vse je res potekalo na visokem nivoju. Sodnik je pred začetkom tekme preveril vso mojo opremo, če sem med tekmovanjem želel zapustiti boks, sem za to moral dobiti njegovo dovoljenje,« pravi Adanič. Panker pa izpostavi, da so ostale reprezentance imele veliko prednost prav v že prej omenjenih spremljevalcih, ki so natančno vedeli, koliko kilogramov rib je ujela konkurenca, in ki so na podlagi teh podatkov nato usmerjali svoje tekmovalce, koliko jim še manjka do boljšega izlova.
Vseeno sta oba zadovoljna z doseženim. Slovenci z zadnjim dosežkom sodijo v prvo deseterico na svetu v športnem ribolovu, sama pa bi nedvomno lahko, sta oba prepričana, če bi v športni ribolov ob rednih službah vložila še več svojega (prostega) časa in za seboj imela tako logistiko kot večje države, posegla po prvih dvajsetih mestih.
