Jure Kljajić

Matic Dominko, študent filmskega in televizijskega ustvarjanja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v sklopu magistrske naloge snema film z naslovom Prekmurje Republika. V njem skuša prikazati zgodovino Prekmurja z zornega kota oziroma perspektive domačinov. 

»Za zdaj lahko povem le, da je v ospredju zgodbe ideja o Prekmurju kot samostojni državi, ki od leta 1919, ko je obstajala Murska republika, še vedno živi med Prekmurci,« ostaja skrivnosten in dodaja, da je ideja preslikana v sodoben čas. 

Katjuša Peterka

Poudaril je, da je v srednji šoli in tudi pozneje z vrstniki velikokrat razpravljal o tem, da bo Prekmurje nekoč svoja država. »Zdi se mi, da smo Prekmurci v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami še bolj patriotski, saj sta naš naglas in pokrajina zelo specifična – kot bi rekli, ni 'nindri indri'. Prav zaradi tega čutimo posebno pripadnost temu okolju in ljubezen do njega ter ga želimo ohraniti kot našega,« pripoveduje.

Družabno

Nove stvaritve pomurskih glasbenikov

Ideja za film delno izvira iz občutka, da preostali del Slovenije regijo nekoliko potiska na rob, tudi sam pravi, da ima na fakulteti včasih občutek drugačnosti. 

Jure Kljajić

Uradno zgodbe ne želi razkriti, naj pa vam namignemo, da bo nekoliko povezana s priljubljeno športno panogo. Prizori so bili deloma posneti z navijaško skupino Black Gringos, pevcema skupine D'Kwaschen Retashy Miranom Camplinom in Primožem Danijem, Vladom Kreslinom, Gorazdom Žilavcem ... Dominko dodaja, da bo film »mokumentarne« zvrsti, kar pomeni, da bodo v njem resnične osebe in dejstva, medtem ko bo zgodba izmišljena.

Izkoriščeno za filmsko estetiko

Ker bo zgodba prekmurska, je prav, da bo tudi ekipa takšna. Dominko navede, da je direktorica fotografije Katjuša Peterka iz Beltinec, idejo za film pa je sooblikoval s sostanovalcem v Ljubljani Matejem Novakom iz Bakovec. »Je študent mikrobiologije in ne katerega od umetniških študijev, kar še toliko bolj dokazuje našo povezanost na različnih področjih, ko pride do osrednje ideje filma.«

Jure Kljajić

Velja omeniti, da je Dominkov mentor in profesor slovenski režiser Marko Naberšnik, znan po filmih, kot so Petelinji zajtrk, Šanghaj, Belo se pere na devetdeset. »Vedno poudarja, da lahko samo mi posnamemo takšen film, saj prihajamo iz tega okolja in ga poznamo najbolje. S tem se zelo strinjam, predvsem zato, ker smo prav mi tisti, ki lahko Prekmurje predstavimo na konkreten način.«

Dominko opaža, da to režiserjem in ustvarjalcem, ki ne prihajajo iz našega okolja, v zadnjem času in tudi prej ni uspelo. »Prekmurje dojemajo kot specifično, idilično okolje, s katerim nimajo življenjske izkušnje. Zato ga pogosto izkoriščajo predvsem za filmsko estetiko, namesto da bi se resnično ukvarjali z načinom življenja in razmišljanjem Prekmurcev,« pravi mladi ustvarjalec. 

MPA

Vključene tudi občine

Snemanje, ki se je začelo decembra lani in poteka po celotnem Prekmurju, je trenutno na polovici. Vanj bo zajetega tudi veliko arhivskega materiala iz obdobja izpred petih do osmih let. Snemanje se bo sklenilo do sredine julija, saj želi Dominko v film vključiti različne dogodke in okolje v različnih letnih časih. Sledilo bo obdobje montaže in postprodukcije, film, za katerega je prejel sredstva Slovenskega filmskega centra in nastaja v koprodukciji z RTV, pa mora biti končan do novembra. 

Velja omeniti, da bo pri snemanju sodelovalo tudi devet prekmurskih občin, skupaj z župani in občinskimi svetniki. 

Profimedia

Dominko želi gledalcem s končnim izdelkom vzbuditi razmislek o ideji Prekmurja kot samostojne države. »Tematika filma je sicer specifično vezana na Prekmurje, vendar je namen, da se lahko z njo poveže in o njej razmisli kdor koli, ne glede na okolje ali izkušnje,« pravi. Dodal je, da bo s filmom sodeloval na slovenskih filmskih festivalih, predvsem pa poudarja, da bo to televizijski film.

Filme ustvarja za ljudi

Mladi filmski ustvarjalec je v preteklosti za svoje delo prejel že nekaj nagrad. Na filmskem festivalu v Nišu je prejel srebrno desetko, deležen pa je bil tudi nekaterih omemb in projekcij. Pravi, da mu kipci in plakete ne pomenijo veliko, ker je vsaka žirija subjektivna, največja nagrada so zanj gledalci.

»Zame je bistvo umetnosti v tem, da za vsakega obstaja nekaj in da se lahko vsak v nečem najde. Filmska industrija, še posebej v manjših okoljih, kot je naše, pa v zadnjih letih pogosto deluje tako, da so nagrade postale glavni cilj, namesto da bi se avtorji osredotočali na to, kako vsebino približati čim širšemu krogu ljudi in jo narediti razumljivo splošni publiki.« Tako pravi, da sam filme ustvarja za ljudi. 

Jure Kljajić

Najljubše filmske zvrsti nima, ker pravi, da rad odkriva nove stvari. »Vedno pa zagovarjam dejstvo, da morajo imeti filmi oprijemljivo zgodbo. V zadnjem času se je namreč predvsem na festivalih pojavilo veliko eksperimentalnih filmov, ki po mojem mnenju niso več klasični filmi, temveč bolj video umetnost. Pogosto se jih vrednoti enako kot dokumentarne in igrane filme, v katere ustvarjalci vložijo veliko več truda na vseh ravneh in se v nasprotju z eksperimentalnimi večinoma trudijo predstaviti jasno zgodbo,« pravi.

Dominko se sedaj posveča dokončanju študija, nato pa želi ustvarjati raznolike projekte. Za najnovejšega, film Prekmurje Republika, pa je dejal, da je njegov referenčni slog mešanica med filmom Houston, imamo problem! (2016) in serijo Wild Wild Country (2018). 

»Žijvi dugo rod prekmurski,« je sklenil Dominko naš pogovor. »Za razumevanje konteksta teh besed pa bo treba počakati na premiero ali osamosvojitev,« je hudomušno dodal.