Praznik dela: Pomurski sindikati ostri do interventnega zakona
Interventni zakon deli Slovenijo: gospodarstvo ga podpira, sindikati pa svarijo pred poslabšanjem delovnih razmer in manj sredstvi za javne storitve.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Prvega maja po svetu zaznamujemo praznik dela kot spomin na boj delavcev za dostojne delovne pogoje in pravično plačilo. Obenem je praznik tudi opozorilo, da vse, kar je delavskemu razredu do sedaj uspelo doseči, ni samoumevno in je lahko ob nespametnosti in neprevidnosti hitro stvar preteklosti.
Na razmerja moči med delavci, delodajalci, državo in drugimi socialnimi partnerji bi ob sprejetju močno vplival tudi interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je predlagal tako imenovani tretji politični steber trojčka strank NSi, SLS, Fokus ter Demokratov in Resnice.
Interventni zakon je odprl eno ključnih političnih in socialnih vprašanj novega mandata: ali gre pri zakonu za nujno razvojno razbremenitev države in podjetništva ali za poseg, ki bi lahko na novo premešal razmerje med kapitalom, javnimi blagajnami in pravicami zaposlenih.
Povračilni ukrep?
Spomnimo, na začetku prejšnjega mandata, leta 2022, so se poslanci odločili, da v svojem prvem zakonodajnem dejanju sprejmejo zakon o zmanjšanju neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanju spoštovanja pravne države (tako imenovani zakon o odpravi škodljivih posledic prejšnje oblasti). K podobni potezi pa še pred oblikovanjem koalicije stremijo tudi poslanci novega štiriletnega mandata. Interventni zakon namreč razveljavlja ali spreminja nekatere zakone iz časa Golobove vlade.
Kakšne bi bile spremembe?
Tako imenovani tretji politični steber med drugim predlaga znižanje DDV na pet odstotkov za 15 osnovnih živil in začasno, devetmesečno znižanje DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Med predlogi je tudi znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 odstotkov ter za oddajanje v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov, pa tudi uvedba socialne kapice za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrih bruto plače.
Prav tako poslanci tretjega stebra predlagajo ureditev sistema normiranih podjetnikov, podobno pa bi po besedah predlagateljev bolj ugoden sistem obdavčitve uvedli tudi za popoldanske normirance. Med predlaganimi ukrepi je še ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski espe ali denimo dopolnilna dejavnost na kmetiji), in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.
Novost bi bila tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti in začasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca letošnjega leta. Tu je še predlog odprave prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, kot tudi odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Odpravili pa bi tudi omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.
Gospodarska zbornica navdušena, sindikati v preži
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pričakovano podpira predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, saj ta po njihovih besedah pomeni prepoznaven premik od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov.
Ob tem GZS poudarja, da gre pri interventnem zakonu šele za prvi korak, saj je po njihovem mnenju za razvojni preboj nujna druga faza ukrepov, zlasti na področju davčnih razbremenitev in odprave administrativnih ovir. Ravno zato je zbornica že predlagala prioritetne ukrepe, ki jih bo morala nova vlada izvesti v prvega pol leta in nato v nadaljnjih dveh letih, »če želimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor«.
Bistveno drugače na predlagane spremembe gledajo sindikati. Konfederacija sindikatov 90 Slovenije denimo ostro nasprotuje interventnemu zakonu, saj po njihovem ne gre za interventni, temveč sistemski zakon, ki bi zmanjšal sredstva za javno dobro, infrastrukturo in socialno državo, koristi pa bi imel predvsem kapital. Predsednik konfederacije Damjan Volf je predlagatelje pozval k umiku zakona in k iskrenemu socialnemu dialogu, ob nadaljnjem ignoriranju sindikalnih zahtev pa je napovedal tudi možnost stavke.
Položaj Pomurcev
»Za pomurske delavke in delavce bi bile posledice lahko še posebej občutljive. Pomurje je regija, kjer so plače praviloma nižje, delavci pa zato bolj odvisni od javnih sistemov: zdravstva, pokojnin, socialne varnosti, javnega prevoza in drugih storitev. Zato ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke socialnih blagajn in javnih financ, za Pomurje niso nepomembni. To lahko pomeni slabše javne storitve, večji pritisk na ljudi z nižjimi in srednjimi dohodki ter manj varnosti za starejše delavce. Tovrstni ukrepi utegnejo negativno vplivati na kakovost življenja v pomurski regiji, zaradi česar utegnemo imeti v prihodnje tudi vse večje težave, povezane z demografijo,« je za Vestnik izjavila Zdenka Bobovec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Dodaja, da sindikati opozarjajo še na zavajajoče ime zakona, saj po njihovem mnenju ne gre niti za interventni niti razvojni zakon. »Gre za sveženj ukrepov, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem in kapitalu. Izjema so ukrepi za znižanje DDV za osnovna živila in znižanje stroškov energije, pa še ti bi potrebovali kontrolne mehanizme, da ne bi prihajalo do zlorab,« svari.
Najbolj moteča razvojna kapica in prisilno upokojevanje
Bobovčeva med najbolj spornimi postavkami predlaganega interventnega zakona navaja socialno oziroma razvojno kapico, prisilno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, zmanjševanje odgovornosti delodajalcev za varnost in zdravje pri delu ter ukrepe, ki slabijo javne blagajne.
»Ti predlogi zmanjšujejo oziroma ukinjajo solidarnost med zavarovanci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, starejšim delavcem odpravljajo možnost spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi in posegajo v njihove pogodbe o zaposlitvi proti njihovi volji,« je prepričana.
Opozarja tudi, da bodo posledice interventnega zakona občutene tudi na področju trga dela, saj se bo zmanjšalo število pogodb o zaposlitvi, povečala pa se bo prekarnost. Dodaja še, da bo zakon negativno vplival na dostopnost ter kakovost zdravstvenih storitev.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
