Za značko "bolezen" je 106 zadetkov
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov. Do srede je bilo prijavljenih več kot 200 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom, na ljubljanski infekcijski kliniki ta hip leži osem bolnikov, 70 so jih že odpustili.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora neskladje odpraviti v dveh mesecih. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi.
Število prijavljenih primerov mišje mrzlice še naprej narašča. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je do danes prejel 95 prijav mišje mrzlice, od tega največ, to je 56, pri osebah s stalnim prebivališčem v ljubljanski zdravstveni regiji. Iz družbe Slovenski državni gozdovi so sporočili, da je zbolelo nekaj gozdnih delavcev.
Ljudje so naveličani ukrepov, ker vsak nov sproži vse preveč vprašanj. Je zato edina rešitev cepljenje?
Triinštiridesetletnemu Danielu Škrbiću iz Radenec se je pred meseci življenje obrnilo na glavo. Postavili so mu diagnozo rakastega obolenja v medenični votlini, a kljub težki preizkušnji ostaja nasmejan ter z največjo vnemo opravlja svoje poslanstvo. Že 18 let je reševalec v Gornji Radgoni.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je lani po preliminarnih podatkih prejel kar 92 odstotkov več prijav obolenj z lymsko boreliozo kot leta 2019 ter 68 odstotkov več prijav primerov klopnega meningoencefalitisa. Proti slednjemu se redno cepi manj kot desetina prebivalstva. Največ primerov obeh bolezni je na Gorenjskem in Koroškem.
V ponedeljek smo zaznamovali mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Dnevu so se pridružila tudi nekatera mesta in v znak podpore določene zgradbe osvetlila z zlato barvo.
Ob svetovnem dnevu boja proti raku, ki ga zaznamujemo danes, je slišati opozorila, da ob epidemiji covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto namreč veča, predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva. V Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti, navaja NIJZ.
Smo v 15. evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu. Različne organizacije izpostavljajo pomen povečevanja precepljenosti proti HPV, udeleževanja presejalnih pregledov programa Zora in ustreznega zdravljenja žensk s predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu tudi v času epidemije covida-19.
Vzrok za visoko smrtnost niso (le) nizki dohodki, ampak oslabljeno javno zdravstvo ter slabo zdravje ljudi – Znova se je potrdilo, da epidemija terja visok davek med najbolj ranljivimi