Le konec visokih računov za čezmejne delavce?
Zakon o dohodnini bo v približno dveh mesecih znova pred poslanci. Pomagal bi približno 60 tisoč Slovencem, ki delajo v Avstriji.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Poslanska skupina Socialnih demokratov s prvim podpisanim Damijanom Bezjakom Zrimom je v parlamentarni postopek vložila predlog spremembe zakona o dohodnini, s katerim želi odpraviti dolgoletne neenakosti pri obdavčitvi čezmejnih delavcev. To vprašanje že vrsto let odpira stare rane in še zdaleč ni zaprto poglavje. Bo tokrat končno sprejeta odločitev, ki bi čezmejnim delavcem prihranila visoka davčna doplačila?
Predlog je usmerjen predvsem na priznavanje stroškov v zvezi z delom, kot sta prevoz in prehrana. Večina delavcev, zaposlenih v tujini, teh stroškov ne prejema povrnjenih od svojih delodajalcev, niti niso vključeni v njihovo bruto plačo. V nasprotju s tem so zaposleni v Sloveniji upravičeni do povračila teh stroškov, ki so tudi izvzeti iz obdavčitve, kar ustvarja očitno razliko v davčni obravnavi.
Mnogi čezmejni delavci v tujini ne izkoristijo vseh davčnih olajšav, ki jim pripadajo, saj bi to pomenilo višje doplačilo dohodnine v Sloveniji. Po veljavni zakonodaji lahko sicer uveljavljajo neko olajšavo, vendar ta znižuje davčno osnovo, ne pa neposredno odmerjene dohodnine.
Čeprav je olajšava določena v fiksnem znesku, njen dejanski učinek ni enak za vse, saj je odvisen od višine plače (ki je v Avstriji praviloma višja) in davčnega razreda. V praksi tako pokrije le od 20 do 40 odstotkov dejanskih stroškov, posledica pa so visoka doplačila dohodnine. Takšna ureditev čezmejne delavce postavlja v neenak položaj, saj imajo na eni strani višje življenjske stroške, na drugi pa ne uživajo enakih davčnih ugodnosti kot zaposleni v Sloveniji.
Kaj prinaša predlagana sprememba?
Postopek obdavčitve bi s spremembo zakona sicer ostal enak: dohodek iz tujine bi se najprej prevedel v slovenski davčni sistem, nato bi se od izračunane dohodnine odštel že plačani davek v tujini. Novost je, da bi se po tem koraku pri končni odmeri dohodnine upoštevali tudi dejanski stroški za prevoz in prehrano, kar bi znižalo končno davčno obveznost.
Torej bi bili čezmejni delavci upravičeni do odbitja celotnega zneska davčno priznanih stroškov v zvezi z delom od odmerjene dohodnine, kar bi omogočilo, da bi se jim stroški v zvezi z delom priznali v neto znesku.
Po mnenju predlagateljev bi bila takšna rešitev najbližja sistemu, ki velja za zaposlene v Sloveniji. V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije že dlje časa opozarjajo na neustrezen položaj čezmejnih delavcev. Predlagana rešitev izhaja prav iz njihovih predlogov, ki so jih v preteklosti poskušali uveljaviti tudi s peticijo, vendar leta 2024 niso dobili zadostne politične podpore.
Predsednik sindikata Mario Fekonja meni, da bi sprejetje zakona odpravilo težave kar 99 odstotkov čezmejnih delavcev, ki jih je po njegovih ocenah od 55 do 60 tisoč, največ iz Pomurja in Podravja.
Predlagatelji zakona menijo, da bi imel ukrep tudi širše pozitivne posledice. Višji razpoložljivi dohodki bi lahko spodbudili večjo potrošnjo, kar bi se posredno prelilo v višje prihodke državnega proračuna s pobranim DDV-jem. Hkrati ocenjujejo, da bi sprememba neposredno povzročila približno 30 milijonov evrov manj prihodkov iz dohodnine. Gre torej za ukrep, ki bi kratkoročno zmanjšal proračunske prilive, vendar bi lahko imel dolgoročne pozitivne učinke za gospodarstvo.
Zakaj ravno zdaj?
Pomurski poslanec Damijan Bezjak Zrim poudarja, da so se za vložitev predloga odločili tudi zato, ker so bile podobne rešitve v preteklosti pogosto obljubljene, a nikoli uresničene. Po njegovem mnenju je zdaj realna možnost, da bi bil zakon sprejet, saj so to napovedovali že v predvolilnem času. Dodal je še, da so pred tem zakonom v postopku še drugi predlogi sprememb dohodnine, ta naj bi prišel na vrsto v približno dveh mesecih.
Po oceni sogovornikov je predlog poskus sistemske ureditve področja, ki je že dolgo predmet kritik in nezadovoljstva. Če bo sprejet, bi lahko pomembno izboljšal finančni položaj velike skupine ljudi, ki delajo v tujini, a hkrati ostajajo davčni zavezanci v Sloveniji. Ob tem ostajajo odprta nekatera druga vprašanja, zlasti glede obdavčitve javnih uslužbencev, zaposlenih v Avstriji, poudarja Fekonja.
Spor se nanaša na razlago določb konvencije, pri čemer slovenska sodišča po mnenju sindikata niso sledila dogovorjenim pravilom in so odločila drugače kot avstrijski organi.
»Po bilateralni konvenciji bi morali biti Slovenci, ki so zaposleni v avstrijskem javnem sektorju, izvzeti iz obdavčevanja v Sloveniji. V ta namen jim avstrijski davčni organi tudi izdajo potrdila, da spadajo v ta člen, vendar je slovensko sodišče samovoljno odločilo, da to ne drži in da ti delavci ne spadajo v ta člen. Slovenija tako določa Avstriji, kdo pri njih spada med javne uslužbence. O tem se je že izreklo vrhovno sodišče, ki je ustvarilo sodno prakso, šli smo tudi na ustavno sodišče. Pred dnevi sem o tem obvestil tudi avstrijske medije in evropske poslance, da bi kdo v Bruslju to vzel pod drobnogled, saj gre za diskriminacijo. Slovensko sodišče ni sledilo bilateralni konvenciji, saj eden od členov določa, da se morata državi v primeru spora posvetovati in razčistiti odprta vprašanja,« je dejal Fekonja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
