So mlade generacije res bolj lene od starejših?
So mladi res manj delavni ali jih zavirajo razmere? Statistika in praksa razkrivata visoko zaposlenost, a tudi prekarnost, draga stanovanja in slabšo kupno moč.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Mladi bralci se bodo gotovo poistovetili z besedami starejših generacij, ki jih velikokrat »obsojajo«, da so najbolj lena generacija do zdaj, ki ima v mislih samo pametno mobilno napravo, zabavo in lagodno življenje, v katerem jim bo vse, kar je dobrega, padlo v naročje. Bolj kot teza, da so mladi danes lenuhi, več vode pije dejstvo, da mladi vstopajo na zelo nepredvidljiv trg dela, kjer jih omejuje njegova struktura, stanovanjski stroški, vedno daljša doba izobraževanja in kar je še najbolj zaskrbljujoče – prekarizacija.
Teza, da so mladi danes manj pripravljeni delati, se ob pogledu na podatke in izkušnje iz prakse hitro zamaje. Velik del mladih delo usklajuje z izobraževanjem, stopnja zaposlenosti med starimi od 20 do 29 let ostaja razmeroma visoka, delež tistih, ki niso niti zaposleni niti v izobraževanju, pa je v Sloveniji pod evropskim povprečjem. Še več, pomurski delodajalci večjih negativnih razlik med generacijami mladih delavcev praktično ne opažajo.
Številke so spodbudne
Glede na to, da se za nadaljnje izobraževanje po srednji šoli odloči vse več mladih, statistika delovno aktivnih ljudi med 15 in 29 let ne preseneča, v različnih delovnih razmerjih jih dela zgolj polovica. Če starostni interval nekoliko zožimo (20–29 let), je stopnja zaposlenosti veliko višja. Leta 2024 je ta bila denimo skoraj 69-odstotna. Prav tako je v tem starostnem intervalu delež mladih (6,6 odstotka), ki niso niti zaposleni niti v procesu izobraževanja, krepko pod evropskim povprečjem (10,1 odstotka).
Mladi v pomurskih podjetjih
Eno so statistika in številke, drugo opažanja delodajalcev. Za Vestnik so o mladih delavcih, njihovi vnemi in želji po delu spregovorili pri dveh največjih pomurskih zaposlovalcih – Pomgradu in Radenski. »Mladi danes niso manj delavni, ampak imajo drugačen odnos do dela. Ne sprejemajo več dela zgolj kot obveznost, temveč želijo razumeti njegov namen in učinek,« so prepričani pri Pomgradu.
Dodajajo, da je takšen odnos do dela v gradbeništvu, kjer so rezultati dela zelo konkretni in vidni, velikokrat tudi prednost. »Mladi se radi vključijo v projekte, kjer vidijo, da njihov prispevek dejansko vpliva na končni rezultat. Ključno pa je, da jim podjetje omogoči razumevanje širše slike in jih vključi v procese,« pojasnjujejo.
»Nove generacije imajo drugačna pričakovanja od dela in življenja,« pa se mnenju, da današnja mladina ni nič manj delavna od prejšnjih generacij, pridružujejo pri Radenski. Pri pomurskem podjetju sicer opažajo, da ima trenuten podmladek njihove delovne sile jasno željo po priznanju in spoštovanju, obenem pa tudi potrebo po jasnih ciljih z visoko motivacijo za osebni razvoj, gradnjo kariere in nenazadnje tudi zaslužek.
Več informacij in samozavesti
Sveža delovna sila, ki je na trg dela prihajala pred denimo dvajsetimi leti, je po besedah Pomgradove strokovnjakinje za upravljanje znanja Klavdije Perger iskala predvsem stabilnost, varno zaposlitev in dolgoročno kariero pri enem delodajalcu. To je v gradbeni panogi pomenilo postopno napredovanje skozi prakso in leta izkušenj.
»Danes mladi prihajajo bolje informirani, z več možnostmi in tudi večjo samozavestjo pri odločanju o svoji karierni poti. Pri delu iščejo smisel, raznolikost in ravnotežje med delom in zasebnim življenjem. Opažamo tudi, da jih poleg stabilnosti zanima predvsem, kakšne projekte bodo soustvarjali, kakšne tehnologije uporabljamo in kakšne so njihove možnosti razvoja ter druge koristi. V ospredje pa postavljajo predvsem plačo in pogoje dela,« pojasnjuje.
Na Radenski prav tako opažajo, da generacija Z, tj. rojeni med letoma 1997 in 2012, išče predvsem ravnotežje med službo in prostim časom. »Bolj kot stabilnost zaposlitve iščejo smisel dela, ravnotežje in fleksibilnost.« Poudarjajo pa še eno pomembno novost pri delovni sili.
»Mladi so otroci novega digitalnega sveta, kjer komunicirajo drugače, prav tako so manj formalni in bolj odprti v komunikaciji, želijo hitre povratne informacije. Želijo biti enakovredni v strukturi podjetja. Pričakujejo mentorstvo, učenje in potem napredovanje. Če tega ni v pričakovanem času, se zaradi svoje fleksibilnosti odpravijo naprej v svoji karierni poti,« pojasnjujejo.
Študentsko delo v treh fazah
Ena najpomembnejših oblik dela mladih so študentske zaposlitve. Darko Kutoš iz murskosoboškega Mladinskega servisa je za Vestnik povedal, da bistvene razlike med današnjimi študenti in tistimi v preteklosti ni. Študentsko delo je po njegovih besedah namreč vedno bil način odraščanja. »Motivacije študentskih delavcev se med njihovim izobraževanjem spreminjajo,« je prepričan.
»Največja motivacija 15-letnikov je želja po odraščanju, zaslužku in izkazovanju, kasneje pa to preraste v željo po učenju,« dodaja. V tem kontekstu izpostavlja predvsem študentsko delo medicinskih sester. »Delajo v zdravstvenih domovih, kjer so pahnjene v stresno in strokovno zahtevno okolje, kjer ni popuščanja. Tam ne moreš povedati, da nečesa ne moreš, ne znaš ali ne boš. Navdušujejo me, saj ne delajo le zaradi plače, ampak se želijo nečesa naučiti.«
Tretja faza dela študentov pa je po Kutoševih besedah delo v podjetjih, kjer mladi iščejo potencialne zaposlovalce za prihodnost. »Po eni strani iščejo izkušnje, ki jih lahko uporabijo v življenjepisih, po drugi strani pa podjetja s študentskim delom zlahka preizkusijo potencialnega delavca, ki si ga morda želijo v svojem delovnem okolju,« pojasnjuje Kutoš.
Prekarnost
Dober protiargument za stereotip o leni mladini je tudi Eurostatov podatek, da Slovenija spada med države, kjer mladi razmeroma pogosto kombinirajo šolanje in delo. Takšnih je nekaj več kot 13 odstotkov, kar je nad evropskim povprečjem. S študentskim delom pa z roko v roki vedno pride tudi problematika prekarnih delovnih razmerij. V Sloveniji je leta 2024 bilo v prekarnem delovnem razmerju kar 65.000 Slovencev, med katerimi so mladi takšnim zaposlitvam gotovo najbolj izpostavljeni.
»Številni kritizirajo študentsko delo kot prekarno. Seveda je prekarno, ampak kako se sploh takšno občasno delo lahko preoblikuje v neprekarno? Dijaki imajo denimo čas delati zgolj poleti ali zgolj popoldne. Nekakšna redna pogodba v teh primerih ni mogoča. Po drugi strani pa se denimo srednješolci ali študentje na številnih delovnih mestih morajo najprej dela priučiti. Podjetje ne more od študentskih delavcev zahtevati, da poznajo delo od prvega dneva in delajo enakovredno redno zaposlenim,« še pojasnjuje Kutoš.
Na predpostavko, da zaposlovalci zgolj z rotiranjem študentskih delavcev izkoriščajo sistem, v katerem jim ni treba zaposlovati redno (kar seveda delodajalcu prinaša več stroškov), odgovarja: »Do takšnih primerov vsekakor prihaja, a so to robni primeri. Resni delodajalci oziroma resna podjetja imajo motiv, da dobijo dobre delavce. Ostali seveda poskušajo verižiti delavce študente, a tako dolgoročno poslovati praktično ni mogoče.«
Pri Študentskem servisu Maribor pa poudarjajo, da večina mladih študentsko delo ocenjuje pozitivno, predvsem zaradi fleksibilnosti, možnosti zaslužka in pridobivanja delovnih izkušenj. Predvsem fleksibilnost je ena od najbolj pozitivnih lastnosti prekarnih delovnih razmerij. »Seveda pa med študentskimi delavci prihaja tudi do pritožb, ki se najpogosteje nanašajo na zamude pri plačilih, nejasna pričakovanja ali odnose na delovnem mestu.
Opažamo tudi, da so mladi danes bolj ozaveščeni in hitreje opozorijo na nepravilnosti, kar dolgoročno prispeva k izboljšanju standardov na trgu dela. Vendar sistem študentskega dela v Sloveniji deluje stabilno, delež resnih kršitev pa ostaja nizek glede na celoten obseg opravljenega dela. Večina prijavljenih težav se v praksi tudi uspešno razreši,« so povedali za Vestnik.
Kje mladi kadri blestijo in kakšni so izzivi
Pomurska delodajalca smo povprašali tudi o tem, kakšne dodane vrednosti mladi največkrat prinesejo s seboj. Pri Radenski ugotavljajo, da je največja prednost mladih kadrov njihova raven izobrazbe, digitalna pismenost in hitrost učenja. Kot dodatna pozitivna atributa pa dodajajo še odprtost in sproščenost. »Delodajalcem je nekoliko težje zadovoljiti visoka pričakovanja glede pomoči in mentorstva, pa tudi pričakovanja po plači in napredovanjih. To pravzaprav ni nič novega. Mladi želijo napredek v največji možni meri v najkrajšem možnem času in za kar se da dobro plačo,« dodajajo.
Tudi pri Pomgradu med prednostmi najmlajših kadrov v prvi vrsti izpostavljajo digitalno pismenost in hitro sposobnost učenja, dodajajo pa tudi prilagodljivost delovnim razmeram. »Prinašajo tudi sveže ideje in drugačne poglede, kar je pomembno za razvoj panoge,« ugotavljajo. Omembe vredni pa so tudi izzivi, ki jih prinaša njihovo zaposlovanje. »Manj je potrpežljivosti za dolgotrajno uvajanje in manj pripravljenosti za rutinska ali fizično zahtevnejša dela, ki so v gradbeništvu še vedno nepogrešljiva. Zato je pomembno, da jih postopno vključujemo in jim pokažemo vrednost celotnega procesa.«
S študentske perspektive
O tem, kako je biti študent na trenutnem trgu dela, je za Vestnik spregovorila Ana Lukač, študentka prava in predsednica Kluba prekmurskih študentov. Je v edinstveni poziciji, saj je velikokrat delala kot študentka, zdaj pa obenem upravlja tudi s kadrom študentskih delavcev. »Vsaj na začetku je glavna motivacija za delo večine študentov zaslužek, kasneje pa pride načrtovanje prihodnosti. Takrat se številni odločijo za morda manj plačana dela, kjer lahko prihaja tudi do dolgih in mučnih delovnih ur, zato da lahko nekega delodajalca omenijo v življenjepisu, ali pa si od študentskega dela obetajo nadaljnjo, redno zaposlitev v podjetju,« opozarja.
Sicer poudarja, da so minimalne urne postavke po njenem mnenju zadovoljive, obenem pa je pohvalila tudi stanje bonov za študentsko prehrano, ki so v zadnjem času zaradi zvišanja subvencije zmanjšali življenjske stroške študentov v velikih mestih.
Kljub vsemu pa je opozorila, da so stiske pomurskih študentov vse pogostejše. »Klub prekmurskih študentov ima študentski fond, ki izdaja enkratne štipendije za študente, ki so socialno ogroženi. Sredstev imamo dovolj, da podelimo 20 štipendij. Lansko leto smo imeli denimo zgolj pet prošenj za enkratno štipendijo, letos jih je bilo že 26. Sicer smo nekoliko bolj oglaševali to našo pomoč, ampak niti približno ne toliko, za kolikor se je povečalo število prijav.«
Motivacija in kupna moč
Zelo pomemben dejavnik motivacije mladih za delo in marljivost je njihova kupna moč v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Velikokrat mladi ostalim dajejo občutek, da »niso ravno primerni za delo« ravno zaradi tega razloga. Njihova finančna kompenzacija vsaj na začetku karierne poti ne prinese toliko, kot je generacijam pred njimi.
Za primer vzemimo stanovanja. V Sloveniji je bila povprečna mesečna neto plača leta 2025 nekaj več kot 1600 evrov, leta 2015 pa zgolj malo čez tisočaka. Po drugi strani je bila na nepremičninskem trgu povprečna cena rabljenega stanovanja nekaj čez 1400 evrov na kvadratni meter, lani več kot 3000. Za 60-kvadratno stanovanje je povprečni slovenski delavec leta 2015 moral privarčevati malo več kot sedem letnih plač, lani krepko čez devet letnih dohodkov, seveda če iz enačbe odstranimo vse ostale življenjske stroške.
Obenem je treba opozoriti, da večina mladih, ki na trg dela komaj vstopajo, ne dosega povprečnih zneskov plač, so bližje minimalnim. Še več, ravno v Pomurju je neto razpoložljivi dohodek na prebivalca najnižji med regijami. To pomeni, da mladi v Pomurju v povprečju vstopajo na trg dela z nižjimi dohodki in v okolju z manjšo gospodarsko dinamiko. Seveda so pri nas tudi nepremičnine cenejše od denimo tistih v prestolnici, a razmerje med kupno močjo Pomurcev pred desetletjem in danes ostaja vsaj približno enako, kot to velja za druge dele države.
Enakovredne možnosti
Ne preseneča torej, da se mladi nikakor ne morejo »ustaliti« pri enem podjetju in delati brez vprašanj, če je njihovo izhodišče slabše od predhodnikov. Težko je s prstom pokazati na enega krivca, ampak gre veliko bolj verjetno za akumulacijo različnih dejavnikov. Gre za slabo kupčijo, katere rezultat je preprost: mladi iščejo delo, kjer bodo s trudom dosegli finančno stabilnost in normalno življenje, kot so ta privilegij imele generacije pred njimi.
Verjetno je vprašanje, ali mladi želijo delati, povsem brezpredmetno. Veliko pametnejše vprašanje je gotovo, pod kakšnimi pogoji so pripravljeni graditi svojo prihodnost. Če jih zaznamujejo negotove oblike dela, visoki življenjski stroški in občutek, da z začetnim trudom težje dosežejo samostojnost, potem njihova previdnost ni znak lenobe, ampak racionalen odziv na razmere. Mladi ne iščejo bližnjic, ampak enako možnost, da ustvarjajo kot generacije pred njimi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
