"Veselim se, da po napornem dnevu skadim džojnt," zatrjuje dijak
Preverili smo, kako prisotni so alkohol, nikotin in druge droge v šolskih klopeh in ugotovili, da so lažje dostopni kot kadar koli prej, zato deljenje zastarelih letakov ni dovolj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Substance so v Sloveniji del najstništva. Kdor trdi drugače, se bodisi ne more sprijazniti z dejstvi bodisi ne vidi gozda zaradi dreves. Alkohol, nikotin, marihuana in druge substance so del srednješolskega izobraževanja že generacije. Ena ključnih informacij, ki jo novi srednješolci dobijo vsak september, je tudi ta, katere gostilne »pod šankom« točijo pivo v skodelico za kavo, v katerih trafikah tudi golobradcem brez osebnega dokumenta izročijo cigarete ali fuge in koliko stane gram marihuane. Trditi, da je to neki novodobni fenomen, ki ga v preteklosti ni bilo, je seveda zmotno, gotovo pa so se spremenili načini uživanja in trendi popularnosti med substancami.
Najbolj relevantne podatke, ki orišejo realno sliko rabe substanc med mladimi v državi, je pridobila raziskava ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino), ki meri rabo alkohola, tobaka in drog pri šolski mladini, praviloma stari med 15 in 16 let, pri nas so to večinoma dijaki prvih letnikov.
Alkohol brez konkurence, nikotin le v drugi obliki
Slika ni presenetljiva, alkohol še vedno dominira. Leta 2024 je raziskava pokazala, da ga je vsaj enkrat v življenju poskusilo 75 odstotkov mladih, skoraj polovica pa je v času reševanja vprašalnika alkohol pila v zadnjih tridesetih dneh. Še najbolj presenetljiv je verjetno podatek raziskave o frekvenci opitosti med mladimi.
Kar 16 odstotkov mladoletnikov se je izreklo, da je bilo v mesecu opravljanja raziskave opitih. Raziskava je sicer pokazala tudi nekaj pozitivnega – najhujši vzorci razširjenosti pitja se po podatkih raziskave zmanjšujejo, po drugi strani pa je glede na ESPAD normalizacija »vikend pitja« očitna.
Klasične cigarete so med 15- in 16-letniki še vedno razširjene. Po ESPAD 2024 jih je 46 odstotkov cigarete poskusilo vsaj enkrat, 25 odstotkov pa jih je kadilo v mesecu raziskave. Pri e-cigaretah je stanje še bolj zaskrbljujoče. Kar 65 odstotkov mladih je nikotin z elektronskimi pripomočki poskusilo vsaj enkrat, tretjina vprašanih pa je kadila vsaj občasno.
Da e-cigarete niso le muha enodnevnica in postajajo resna težava, priča primerjava z letom 2019, ko so bile številke bistveno nižje. Takrat je e-cigareto poskusilo 34 odstotkov mladih, vsaj občasno pa je kadilo le 10 odstotkov vprašanih. Trend potrjujejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih ugotovitvah e-cigarete uporablja približno 30 odstotkov dijakov, še bolj pa izstopa segment brezdimnih nikotinskih izdelkov: 14 odstotkov dijakov uporablja brezdimne tobačne izdelke, 12 odstotkov nikotinske vrečke, 8 odstotkov pa ogrevane tobačne izdelke.
Dijaška organizacija se je na vlado obrnila z odprtim pismom
Da kljub nedavni prepovedi prodaje e-cigaret z raznimi okusi, že tako uveljavljeni omejeni prodaji alkohola in letom naporov države, da omeji uživanje psihoaktivnih substanc med mladimi, problem še vedno obstaja, je lani z odprtim pismom vladi opozorila Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Svarijo namreč, da se uporaba psihoaktivnih snovi med mladimi v zadnjih letih občutno povečuje in da je to realnost, s katero se dijaki srečujejo v šolah, na zabavah, na spletu in pogosto tudi doma.
Kot so poudarili v pismu, številni mladi živijo pod močnimi pritiski, velikokrat pa stanja, kot sta anksioznost in depresija, niso ustrezno naslovljena. »Sistem pogosto ne ponuja dovolj razumevanja in podpore,« so prepričani. Dodali so, da v takšnih razmerah nekateri posegajo po substancah kot obliki eksperimentiranja ali sprostitve, drugi pa v substancah vidijo tudi vir zaslužka. V DOS so še opozorili, da za navidezno lahkotnostjo stojijo resne pravne, zdravstvene in psihološke posledice.
Odgovoril jim ni nihče
»Mi smo že imeli načrt, naredili smo tudi obsežnejšo raziskavo, a smo ugotovili, da veliko dijakov na anketo bodisi ne bi odgovorilo bodisi ne bi dobili popolnoma resničnih podatkov. Zato smo sklenili, da dijaška organizacija stanje spremlja tako, da opazujemo dogajanje na naših šolah,« je za Vestnik povedal podpredsednik DOS Jan Žebre.
Dodaja, da so na elektronski naslov organizacije v zadnjem letu prejeli nešteto sporočil, ki opozarjajo na problem razširjenosti in dostopnosti substanc na slovenskih srednjih šolah. »Najhuje je v klubih in tam, kamor pač srednješolci radi zahajajo. S pismom smo želeli opozoriti predvsem pristojne organe, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in NIJZ, vendar nam do danes ni odgovoril še nihče,« priznava. Sicer je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje po njegovih besedah želelo izpeljati nekakšno kampanjo ozaveščanja, a do tega ni prišlo.
»Nekateri eksperimentirajo, veliko bolj problematična pa je po mojem mnenju uporaba substanc med tistimi, ki tako premagujejo notranje stiske. Obstajajo tudi primeri, pri katerih dijaki zapadejo v odvisnost. Ta pritisk, da moraš biti boljši od ostalih v kombinaciji s socialnimi omrežji, je za nekatere preprosto preveč,« je prepričan Žebre.
»Po naših opažanjih krepko čez polovico dijakov uživa alkohol vsaj enkrat na mesec. Cigaret je zelo malo, izpodrivajo jih elektronske cigarete, opazili pa smo tudi, da so e-cigarete veliko bolj priljubljene med dekleti. Fuge so postale nekaj povsem običajnega, travo pa (tisti, ki to počnejo, op. p.) kadijo kar pred šolo,« je poudaril Mark Pilič Turk, ki je prav tako član DOS.
Oblast je vedno korak zadaj
Katera koli od substanc, ki jih dijaki dandanes uživajo, je po besedah Turka in Žebreta na voljo vedno in povsod. »Denimo za alkohol in cigarete mlajši dijaki za nakup prosijo starejše,« poudarja Žebre. Pri popolnoma nelegalnih substancah pa seveda ni treba pokazati osebnega dokumenta. »Sicer preprodajalci recimo marihuane ne prodajo kar nekomu. Kupcem morajo zaupati, a se hitro naredi mreža, po kateri zadeve pridejo v prave roke.«
Za vse ostalo je tu splet. Pri nas omejene e-cigarete dijaki naročijo brez večjih težav, po poročilih nekaterih dijakov pa se je razvila tudi mreža preprodajalcev z e-cigaretami. Eden od pomurskih preprodajalcev drog, ki je želel ostati anonimen, je za Vestnik denimo povedal, da v Pomurju tradicionalno prevladuje povpraševanje po marihuani in kokainu, nezanemarljivo pa je tudi povpraševanje po halucinogenih gobicah in MDMA-ju.
Sicer številni starejši preprodajalci, tudi zaradi moralnega kompasa, očitno mladoletnim drog ne prodajajo. Tudi pomurski preprodajalec je za Vestnik povedal, da z mladoletnimi ne posluje. Tudi zato, poudarja Turk, se je zaradi tržne luknje razvila mreža srednješolcev, ki v želji po hitrem in lahkem zaslužku prevzamejo vlogo preprodajalcev za mladoletne. Najlažje je priti do marihuane, poudarjata sogovornika. Menita, da je uporaba te droge postala že nekaj tako vsakdanjega, da se za nakup ni treba posebej pretegniti.
Kako je na pomurskih srednjih šolah?
Na dveh pomurskih srednjih šolah smo opravili anketo, v kateri je sodelovalo 270 dijakov, rezultati pa so z nekaj izjemami bolj ali manj vzporedni z ugotovitvami ESPAD in NIJZ. Alkohol je vsaj poskusil praktično vsak od vprašanih dijakov (89 odstotkov), kar še enkrat več dokazuje, kako sprejemljivo je pitje pri nas. Več kot polovica (58 odstotkov) dijakov je že poskusila e-cigarete, skoraj polovica običajne cigarete, tretjina snus oziroma fuge, dobra petina pa marihuano.
Čeprav deleži pri drugih drogah (opiati, stimulansi, halucinogeni ...) ostajajo nižji, podatki ankete kažejo, da stik z njimi obstaja. Presenetljiva je še vedno kar močna prisotnost običajnih cigaret, ki drugod po Sloveniji niso tako razširjene.
Poskusiti je eno, redno uporabljati pa nekaj povsem drugega. Izmed tistih, ki vsaj občasno konzumirajo substance (takšnih je četrtina vprašanih), dijaki dveh pomurskih srednjih šol največkrat uživajo alkohol (30 odstotkov), skoraj 40 odstotkov pa jih vsaj občasno uživa tobačne izdelke (cigarete, elektronske cigarete in fuge). Marihuano vsaj občasno uživa 11 odstotkov vprašanih, »trde droge« pa zgolj pet odstotkov.
Dijaki dostopnost prepovedanih substanc v povprečju ocenjujejo kot razmeroma lahko, saj je povprečna ocena znašala 24,4 na lestvici od 0 (zelo lahko) do 100 (nemogoče), polovica vprašanih pa meni, da v okolju obstaja resen problem dostopnosti, predvsem pri alkoholu, nikotinskih izdelkih in marihuani. Kot glavne razloge za uporabo ali eksperimentiranje navajajo vpliv vrstnikov, družbo, radovednost, zabavo in sprostitev, pogosto tudi stres in pritisk okolja, kar nakazuje, da uporaba substanc ni zgolj individualna izbira šolskih »delikventov«, temveč je močno vpeta v socialno in šolsko okolje mladih.
Iz prve roke
O uporabi raznih substanc na pomurskih srednjih šolah so za Vestnik spregovorili tudi nekateri anonimni dijaki. »Naša skupina prijateljev ne hodi po žurih, zato tudi ne pijemo ravno veliko alkohola. Po navadi gremo k nekomu domov in kadimo marihuano, tako se družimo,« je povedal eden od dijakov.
»Pri nas je recimo marihuana najbolj dostopna ob koncih tedna, ko se študentje vrnejo iz večjih mest. Med tednom je nekoliko težje, a se da. To niso preprodajalci v pravem pomenu besede, ampak kolegi od kolegov, ki nam prodajo lastne substance. To niso tisti filmski 'dilerji' ampak ljudje, s katerimi se lahko usedeš tudi na pijačo. Dejstvo pa je, da je marihuana generalno zelo dostopna,« pravijo. Temu je pritrdil tudi eden od pomurskih preprodajalcev, ki je povedal, da je Pomurje, kar se marihuane tiče, praktično samozadostno.
Obenem so opozorili, da se po šolah ne kadi kar tako v času pouka. Takšni primeri so veliko redkejši, so prepričani. »Med poukom kadimo le, če je urnik nezahteven ali pa imamo veliko prostih ur. To so redke in zelo občasne priložnosti, ko si en zvitek razdeli štiri ali pet ljudi, ne hodimo po hodnikih kot zombiji,« smeje pripomni dijak.
»Namesto da smo tri ure v gostilni, pač gremo na zrak in se tako sprostimo, takšne priložnosti se ponudijo mogoče enkrat na mesec,« doda drugi. Za to, da bi kadili vsak dan, niti nimajo denarja, poudarjajo, kaj šele da bi zaradi tako trivialne zadeve, kot je dandanes marihuana, na kocko postavili svojo prihodnost.
Stigma, ki se alkohola ni nikoli zares prijela
Vsi sogovorniki so zavrnili predpostavko, da bi dijaki marihuano kadili zaradi pritiska vrstnikov, bolj to počno zaradi stresa, pripomni ena od pomurskih dijakinj. »Pri enem od predmetov sem opravila anketo, zakaj dijaki kadijo. Večina jih je kot glaven razlog navedla lajšanje stresa.«
Dijaki, ki so spregovorili za Vestnik, pravijo, da po navadi kadijo po napornem dnevu, pred spanjem. »Najbolj me moti, ko ljudje mislijo, da kadilci nekoga silimo v marihuano. To ne bi moralo biti dlje od resnice. Zakaj bi nekoga silil v nekaj, kar mu ni všeč? Ponudim z veseljem, silil pa nisem nikoli nikogar, to je smešno.«
Kritični so bili predvsem do dijakov, ki pogosto pijejo alkohol. »To je njihova celotna osebnost, čakajo konec tedna, da gredo ven in zapravijo ves denar, ki ga imajo. Objave na njihovih družbenih omrežjih se vrtijo zgolj okoli alkohola. Nočem nas, kadilcev, povzdigovati, ampak se mi zdi, da smo veliko bolj kulturni in se držimo zase. Če bi mi kadili toliko, kot drugi pijejo, bi nas imeli za narkomane. Glede marihuane je vedno obstajala neka stigma, ki je alkohol ni deležen, nimam pojma, zakaj,« tako eden od dijakov, ki je poudaril še, da številni vrstniki pijejo v času pouka.
Ne zanemarjajo učnega uspeha
Eden od pomurskih dijakov je presenetil z izjavo, da mu je občasno kajenje marihuane dvignilo ocene v šoli. »V prvem in drugem letniku sem zelo težko prihajal do boljših ocen. Zdaj se lažje koncentriram, pa še nagradim se po dolgotrajnem učenju. Po drugi strani pa imam številne znance, ki so doživeli ravno obraten učinek.«
»Pred najbolj zahtevnimi testi, ko se učim po več dni v kosu, se res veselim, da po napornem dnevu skadim džojnt. Predvsem mi ugaja, da hitro zaspim in se v nov dan zbudim z bistro glavo. Morda mi je to tudi motivacija, da se s tem na koncu produktivnega dneva nagradim, kaj pa vem. Imam seveda tudi znance, ki so v šoli zaradi marihuane popolnoma zabredli, a razlog za to pripisujem temu, da kadijo med ali takoj po šoli. Potem se ne da več nič narediti,« pa dodaja drugi.
Velikokrat poslušamo tudi svarila o tem, da je marihuana vstopna droga, ki odpira vrata veliko bolj nevarnim substancam. Sogovornika sta povedala, da njuno skupino prijateljev kakšna nevarnejša snov ni pritegnila nikoli. »Preveč filmov smo pogledali, kjer droge uničijo življenja. Imela sva že premnogo priložnosti, da bi kaj poskusila, a naju iskreno ne zanima.«
Kot nalašč za uporabo med poukom
Sogovorniki med svojimi vrstniki (ne samo na njihovi srednji šoli) opažajo razmah e-cigaret in fug. »E-cigarete z okusi so priljubljene predvsem med dekleti, fuge pa med fanti. Če se sprehodimo po hodnikih, bomo na tleh gotovo našli kakšno uporabljeno vrečko tobaka. Oba načina uživanja nikotina sta popolna za uporabo med poukom. Na cigareto moraš ven pred šolo, fugo pa si pod ustnico zatlačiš kadar koli. Podobno je z e-cigaretami, ki jih lahko dijaki neopaženo kadijo celo med poukom ali na avtobusih. Poznamo ljudi, ki en zavojček fug porabijo zelo hitro.«
Morda na prvi pogled nepričakovano učenci kot največjo potrebo po substancah pripisujejo kofeinu. »Prav tečen sem, če ne spijem kave ali energijske pijače zjutraj, tudi če prejšnjo noč spim 10 ur,« je še povedal eden od dijakov. Zanimivo, v večini srednješolskih menz je kava nekaj najbolj običajnega.
Ponavljati isti proces in pričakovati drugačne rezultate je definicija blaznosti
Sistem se s substancami, ki povzročajo psihično ali fizično odvisnost, ruva že desetletja. Roko na srce pa je uspeh raznih kampanj ozaveščanja in zakonskih omejitev jalov. Uživanje alkohola, nikotina, marihuane in drugih snovi med mladimi prej raste kot pada (glede na ESPAD). Res je, da srednje šole več niso vzgojne ustanove in ne morejo imeti takšnega nadzora nad postopanjem dijakov, a se zdi, da bi se na tem področju dalo narediti veliko več. Morda zgolj deljenje istih zastarelih zloženk že dvajseto leto zapored ni pravi način zagotavljanja bolj zdrave mladine. Zagotovo pa uživanja česar koli ne bo preprečilo sejanje strahu in tabuizacija.
S prepovedmi in stigmatizacijo uporabnikov se do zdaj stanje ni odvilo po željah ministrstev in NIJZ, zato je morda čas za iskanje globljih vzrokov za uporabo substanc med mladimi. Odkriti pogovori o duševnih stiskah, konec glorifikaciji alkohola in miselni preskok, da mladi morda le niso najbolj naivna in dovzetna demografska skupina, je morda dober začetek.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
