Dula Katja Plohl pomaga nosečnicam. Je podpora v porodnišnici dovoljena?
Stroka v prisotnosti dule pri porodu prepoznava tako prednosti kot pomisleke. »Ključno je ravnotežje med željami porodnice in medicinsko varnostjo.«
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Vse več nosečnic se odloča, da jih bo pri porodu spremljala dula oziroma porodna spremljevalka. Vloga dule je nosečnici zagotavljati čustveno oporo, spodbujati občutek varnosti in zaupanja, pri porodu pomagati pri menjavi položajev, dihanju in lajšanju bolečin brez farmakoloških sredstev z masažo in aromaterapijo, prav tako je njena naloga podpreti, spodbujati, pomiriti in informirati partnerja.
»Naša glavna naloga je poskrbeti za dobro počutje bodočih staršev,« nam pojasni dula Katja Plohl iz Prlekije, ki doda, da dula ne more nadomestiti partnerja in babice, prav tako pa nihče drug ne more nadomestiti dule.
»Nekaterim ženskam je partner dovolj in jim je neprijetno v tako intimen prostor povabiti tretjo osebo, s čimer ni nič narobe. V takšnih primerih, če vseeno želita pomoč, lahko najameta dulo tudi samo za pripravo na porod, podporo po porodu ali pa telefonski klic med porodom,« pravi Plohlova, ki pove, da so dule prilagodljive, saj se približajo individualnim potrebam.
Na vprašanje, zakaj se ženske odločajo za navzočnost dule ob porodu, sogovornica spomni na preteklost, ko so se ženske podpirale pri porodih.
»V porodnišnicah pa so zdaj ženske v novem okolju, same s partnerjem, obkrožene z zdravstvenim osebjem in rutinskimi postopki, ki znajo biti neprijetni. V tem procesu manjka predvsem kontinuirana oskrba, da bi žensko v zdravi nosečnosti spremljala ena oseba (babica) že od nosečnosti pa do poporodnega obdobja, kot vidimo prakso v nekaterih tujih državah. Ta občutek domačnosti lahko nadomestimo dule, ki se ženski individualno posvetimo, jo spoznamo in jo spremljamo v celotnem obdobju prehoda v materinstvo,« pove Plohlova.
Svoje poslanstvo vidi kot blagoslov, ki si ga zasluži vsaka ženska v tako razburljivem in izzivov polnem obdobju. »Kdo bi se branil dule, ki ve, kako se počutiš, ker je tudi sama že šla čez to, ki te spodbuja v težkih trenutkih, po porodu pa ti skuha kosilo, pospravi stanovanje in ti ponudi še pogovor in masažo.«
Od priprav do poporodnega obdobja
Plohlova pojasni, da par spozna že v času nosečnosti, v pogovorih skuša predelati slabe izkušnje, travme in strahove, ugotavlja, kakšne so želje, pomaga pridobiti ustrezne informacije, predvsem pa zagotavlja čustveno oporo in paru daje prostor, da izrazita občutke in pričakovanja.
Ob porodu je pri porodnici v porodnišnici ali doma v primeru poroda na domu, ob tem skrbi, da se porodnica karseda dobro počuti, pa naj bo to z masažo, spodbujanjem, kot fizična opora ali pa jo podpre pri izražanju želja. »Takoj po porodu po želji staršev naredimo kakšno sliko, odtis posteljice, potem pa jih pustimo, da se v miru spoznajo,« opiše Plohlova in doda, da mamicam pomaga tudi po prihodu domov.
»Ko pride mamica z dojenčkom domov, se dogovorimo za poporodni obisk, kjer skuham topel obrok, malo pospravim in posesam, dam prat in zložim oblačila, mamici ponudim masažo, popazim dojenčka, da se lahko gre v miru oprhat – naredim tisto, kar mamica želi in najbolj potrebuje v tistem trenutku.« Pogovorijo se tudi o poteku poroda, o počutju, potem pa se njihovo sodelovanje konča. Sicer pa Plohlova z večino mamic še vedno ostane v prijateljskem stiku, saj jih takšne izkušnje, kot pove, zelo povežejo.
Tudi nosečnice ji povedo, da jim je najbolj pomembno, da se počutijo slišane, umirjene in varne. »So samozavestne, bolj zaupajo svojemu telesu. Lažje se soočajo s popadki in ostanejo v stiku same s sabo,« pove dula o nosečnicah in doda, da v tem procesu podprejo tudi partnerje, ki se tako počutijo bolj vključene in manj izgubljene, ker dobijo usmeritve, kako lahko pomagajo.
Izključno za dobro počutje porodnice
Plohlova poudari, da dule nimajo ustrezne zdravstvene izobrazbe kot babice, da bi vodile porod ali reševale zaplete. »Posvetimo se skrbi za dobro počutje ženske, tudi v primeru zapletov. Na srečo imamo v porodnišnicah zelo dobro usposobljeno osebje, tako da so porodnice v njihovih rokah varne, dule pa medtem lahko pomagamo ženski – v primeru zapletov jo spodbujamo, motiviramo, jo masiramo, prinesemo vodo, če je žejna, lahko pa smo preprosto samo ob njej, jo opazujemo in smo v pripravljenosti,« opisuje Plohlova.
Pravi, da je sama opravila delavnico Spinning Babies, kjer se učijo tehnik določanja lege ploda in kako ženskam svetovati ustrezen položaj za porod. »Položaje lahko predlagam, babica pa oceni, ali bo to dovolj ali pa bo potreben resnejši poseg,« pojasni Plohlova in pristavi, da se dule ne odločajo namesto ženske in je ne nagovarjajo k tej ali oni odločitvi. Lahko pomagajo pridobiti ustrezne informacije, ženska pa mora odločitev sprejeti sama.
Sodelovanje z bolnišnicami
Plohlova pravi, da se sodelovanje z zdravstvenim osebjem razlikuje od porodnišnice do porodnišnice, odvisno od tega, kako so odprti za sodelovanje. Pove, da so dulam ponekod vrata še vedno zaprta, večina slovenskih porodnišnic pa jih že sprejme z odprtimi rokami.
»Jaz naše sodelovanje vidim kot nekaj dragocenega, ker nimamo enakih zadolžitev in se naše vloge lepo dopolnjujejo. Hvaležna sem njihovim kompetencam, ker se tudi jaz počutim varno in se lahko popolnoma posvetim svojemu poslanstvu. Včasih se srečam s kakšnimi neodobravajočimi pogledi ali očitkom, da smo dule modni trend in motimo proces poroda, ampak si ne jemljem k srcu. Pomembno mi je, da pri sebi vem, zakaj to delam, in da je par, ki me najame, zadovoljen.«
Znanje ji je koristilo
Plohlova je tudi sama mamica, porodno spremljevalko je imela pri drugem in tretjem otroku. Kot pove, se na prvi porod ni kaj dosti pripravljala, zato je bil rezultat po njenih besedah temu primeren – naporen in dokaj travmatičen porod. »Priprava je bila zame lažja po tem, ko sem opravila izobraževanje, ker sem vedela, kako porod poteka, kaj lahko pričakujem in kako želim roditi.«
Pravi, da se ženska mora sprostiti in se prepustiti toku poroda. »Če preveč razmišljamo, motimo naraven proces poroda, zato dule in babice ne moremo med svojimi porodi hkrati opravljati dela. Takrat smo v vlogi porodnice. To sem najbolj opazila med svojim drugim porodom. V mislih sem imela idejo, kako bi moralo potekati, na kaj vse moram biti pozorna, nikakor se nisem mogla sprostiti. Šele ko sem opustila nadzor, je porod lepo stekel,« opiše svojo izkušnjo.
Doda, da ji je znanje najbolj koristilo med tretjim porodom, ko je rodila doma, sama z možem. Pove, da je šlo tako hitro, da jima ni uspelo oditi od doma, zamudil pa je tudi reševalec. »Oba sva bila zelo mirna in s toliko znanja sva odlično speljala porod. Za trenutek me je sicer zaskrbelo, kaj vse lahko gre narobe, ampak potem ni bilo več časa za razmišljanje. Poslušala sem svoje telo, potiskanje usmerjala glede na popadke in si zaupala.«
Izraz sodobnih potreb
V soboški porodnišnici prisotnost dul razumejo kot izraz sodobnih potreb porodnic po kontinuirani čustveni podpori. »Trenutno smo v fazi priprave protokolov, ki bodo natančneje uredili vstopanje dul oz. drugega spremljevalca v naš porodni blok. Slediti želimo uveljavljeni praksi drugih slovenskih porodnišnic,« razložita predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka Luka Roškar in vodja porodnega odseka Martina Špilak Gomboc.
Poudarjata, da dula zagotavlja izključno nemedicinsko podporo – fizično udobje, masažo, spodbujanje in osebno bližino. Sodelovanje v praksi temelji na jasnem razumevanju, da dula ne izvaja medicinskih posegov. V prisotnosti dule pa stroka prepoznava tako prednosti kot pomisleke.
»Prepoznavamo, da obporodna podpora zmanjšuje stres porodnice, kar lahko vodi do krajših porodov in manjše potrebe po sredstvih proti bolečinam. Glavna prednost je večji občutek varnosti in slišanosti porodnice.«
Morebitne omejitve vidijo predvsem v primerih nujnih stanj, ko mora medicinsko osebje ravnati hitro in neovirano, pomisleki pa se pojavljajo glede strokovnih kompetenc pri sprejemanju odločitev, saj dula ne sme posegati v medicinske procese.
V soboški porodnišnici opažajo trend po individualizaciji in želje po čim bolj naravnem porodu z minimalnimi medicinskimi intervencijami. Na to se v porodnišnici odzivajo z aktivnim poslušanjem in upoštevanjem porodnih želja, če ti ne ogrožajo varnosti nosečnice ali plodu.
»Ključno je ravnotežje med željami porodnice in medicinsko varnostjo. To zagotavljamo s sprotnim obveščanjem porodnice o poteku poroda. Če se med porodom pojavijo odstopanja od normale, ki zahtevajo medicinsko posredovanje, ekipa sledi strokovnim smernicam, hkrati pa porodnici pojasni nujnost postopkov, da ohranimo medsebojno zaupanje,« pravijo v porodnišnici, kjer si prizadevajo ustvariti intimno okolje, v katerem se porodnica počuti kot aktivna udeleženka.
Dodajajo še, da v porodnišnici že sedaj omogočajo vrsto pristopov, ki pripomorejo k boljši porodni izkušnji, od prostega gibanja in uporabe različnih pripomočkov (žoga, blazina) do poroda v poljubnih položajih (na boku, na pručki), nefarmakološkega lajšanja bolečin (sproščanje, dihalne tehnike), kakor tudi »kengurujčkanje« po porodu za takojšnje povezovanje z otrokom.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
