Arhiv gimnazije

Po besedah ravnateljice Eve Balogh gimnazija spodbuja učenje slovenščine. "Radi promoviramo pouk slovenskega jezika, želimo si, da se zanj odloči čim več naših dijakov (...). Če se nekdo odloči za slovenščino, se mu lahko odpre svet. Po drugi strani pa je za nas pomembno ohranjanje narodnostnega izročila. Želimo namreč, da dijaki slovenskega porekla ne bi pozabili svojega jezika in kulture," je dejala.

Slovenščine se lahko učijo kot narodnostni jezik ali pa kot tuji jezik. Tedensko imajo pet ur učenja jezika in eno uro spoznavanja slovenske kulture.

Učiteljica slovenščine na gimnaziji Regina Labritz je novinarjem pojasnila, da se pri pouku osredotočajo na slovnico, literaturo in širjenje besednega zaklada, velik poudarek pa je tudi na pogovorni praksi. "Na urah se ukvarjamo s slovnico, malo tudi z literaturo, največ pa se pogovarjamo in širimo besedni zaklad. Pri spoznavanju slovenstva se ukvarjamo z zgodovino in geografijo Slovenije ter Porabja," je dejala.

Dijakinja Zora Kiss se je za učenje slovenščine odločila zaradi družinskih korenin in želje po spoznavanju jezika. "Moja babica je Slovenka, živimo v Porabju in slovenski jezik mi je zelo všeč. Doma žal nismo govorili slovensko, za kar mi je zdaj žal, ker bi tako bolje obvladala jezik," je dejala.

Dijaki se udeležujejo tudi tekmovanj iz slovenskega jezika, lahko opravljajo jezikovni izpit na ravni B2 ali C1 ter sodelujejo pri projektih, kot sta mladinska poletna šola in slovenski kulturni dogodki.

Gimnazija Mihalya Vörösmartyja v Monoštru je bila ustanovljena leta 1893 kot Madžarska kraljevska državna gimnazija. Vse do ustanovitve gimnazije v Murski Soboti je bila prva srednja šola z gimnazijskim programom v nekdanji Slovenski krajini, kot so imenovali slovensko govoreče območje Železne in Zalske županije v tedanji Kraljevini Ogrski.

Danes gimnazija sodeluje z več slovenskimi ustanovami, med drugimi z Državno slovensko samoupravo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in slovenskim generalnim konzulatom v Monoštru.